| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 282
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava med osebnostnimi motnjami in prestopništvom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aljaž Škofljanec, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med osebnostnimi motnjami in prestopništvom ter na kratko oriše oblike terapij za prestopnike. S proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo želeli dokazati povezavo med A, B in C skupino osebnostnih motenj in prestopništvom ter vpliv komorbidnosti oziroma kombinacij več osebnostnih motenj in zlorabe nedovoljenih substanc na prestopniško vedenje. Pri tem smo potrdili, da dejansko obstaja povezava med izvajanjem kaznivih dejanj in prestopniki z osebnostnimi motnjami skupine A in B, povezave med prestopništvom in osebnostnimi motnjami skupine C pa še niso dovolj raziskane in jih nismo mogli v celoti potrditi, tudi zato, ker osebnostne motnje skupine C že v osnovi temeljijo na strahu in zaskrbljenosti in tako redkeje vodijo do kaznivih dejanj. Predvidevali in potrdili smo, da več osebnostnih motenj v povezavi z zlorabo nedovoljenih substanc vodi v prestopništvo. Vse to smo prikazali s primeri iz resničnega življenja, ki prikazujejo prestopnike z osebnostnimi motnjami, na kratko orišejo njihovo življenje ter vrsto kaznivega dejanja. Na osnovi pregledane literature lahko trdimo, da je povezava med kaznivimi dejanji in odvisnostjo od nedovoljenih substanc zelo izrazita, saj so številne študije potrdile, da so posamezniki, ki so bili odvisni od nedovoljenih substanc, izražali več psihopatskih lastnosti, imeli so specifične osebnostne profile in so bili storilci kaznivih dejanj. V diplomskem delu na kratko opišemo še oblike terapij, ki bi prestopnikom omogočile vpogleg v lastno notranjost, jih odvrnile od novih prestopniških dejanj in jim pomagale pri hitrejši ponovni vključitvi v družbo. Te teme na začetku nismo imeli namena raziskati, a se je med pregledovanjem literature izkazala njena pomembnost, zato smo jo vključili v diplomsko delo.
Ključne besede: prestopništvo, osebnostne motnje, kazniva dejanja, komorbidnost, zloraba nedovoljenih substanc, terapije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 179; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Pridržanje na podlagi določil ZKP - prakseološki problemi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost [in] policijsko delo
Dejan Šučur, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava preiskovanje osumljencev kaznivih dejanj, za katere je bilo odrejeno pridržanje na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku. Pooblastilo, ki najbolj invazivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je ravno pridržanje oziroma odvzem prostosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako obravnavali pooblastilo za pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku in probleme, ki jih srečujejo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni – na policijskih postajah. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in storilcih oziroma osumljencih, ki so prijeti na kraju kaznivega dejanja, je ključno, da policisti in policisti kriminalisti prepoznajo vse razloge, ki so potrebni za odreditev pridržanja na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Za to je potrebno poznavanje zakonodaje in postopkov, ki jih določajo vsi zakoni in ne samo Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. Prav tako je pomemben člen v uspešni preiskavi kaznivega dejanja in osumljenca v predkazenskem postopku sodelovanje med policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, in okrožnimi državnimi tožilci. Problemov v praksi pri tovrstnih opravilih je veliko, vendar smo se v zaključnem delu osredotočili na dva, ki sta po našem mnenju najpogostejša in najbolj vplivata na samo odreditev pridržanja in uspešen zaključek, to je podaja kazenske ovadbe zoper pridržanega osumljenca s podajo utemeljenih razlogov za odreditev sodnega pripora, ki jim kasneje sledi preiskovani sodnik. Prvi problem je nepoznavanje zakonodaje in pooblastil, ki jih imajo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, drugi problem pa slabše sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilci med izvajanjem opravil med pridržanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. V prvem delu zaključnega dela smo predstavili uradno statistiko pridržanih oseb na Policijski upravi Kranj, ki je pokazala, da se večina pridržanj, ki so odrejena na podlagi Zakona o kazenskem postopku, izvaja oziroma odredi ravno na policijskih postajah, torej na lokalni ravni. Analiza intervjuja okrožnih državnih tožilcev in skupinskega usmerjenega intervjuja policistov je pokazala, da je poznavanje zakonodaje ter postopkov sicer zadovoljivo, vendar so še možnosti za izboljšanje poznavanja zakonodaje in olajšanje postopkov. Prav tako je analiza pokazala, da je sodelovanje med okrožnimi državnimi tožilci in policisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, razen v redkih primerih, korektno, pravočasno in kakovostno.
Ključne besede: pridržanja, Zakon o kazenskem postopku, policisti kriminalisti, kazniva dejanja, okrožni državni tožilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

3.
Primerjava dela slovenske policije v času pandemije COVIDA-19 (obdobje 2018-2021) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Amel Čeman, 2023, diplomsko delo

Opis: Delo policije je z vidika družbenega razvoja in občutka varnosti najpomembnejše. V ta namen se je policija čez stoletja zavzemala za čim odgovornejše delovanje ter čim boljše spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker se kot prebivalci zavedamo, da je policijska dejavnost kompleksna, je pomembno vedeti, da policija predstavlja glavni organ zagotavljanja varnosti, in naša naloga je njihovo delo spoštovati in sodelovati, če je le to mogoče. Dogodkov nikoli ne moremo predvideti, zato je med nas prikorakala velika ovira, ki je večino prebivalstva postavila na preizkušnjo. Najbolj so utrpele gospodarske in zdravstvene dejavnosti, a pri tem tudi varnost in družbeno življenje. Policija kot taka je bila deležna veliko javnega in kadrovskega pritiska, saj je prevzela zelo veliko odgovornost. Epidemija koronavirusne bolezni covid-19 je spremenila način dela in terjala veliko potrpežljivosti ter sprememb v načinu in organizaciji dela policije. Pri tem se je pomembno osredotočiti na policijsko organizacijo kot celostno povezan sistem, ki mora delovati na vseh ravneh. V celostnem dojemanju policijskega dela skozi triletno koronsko obdobje sta bili potrebni skladno delovanje in sodelovanje vseh pomembnih deležnikov, ki lahko potencialno pripomorejo k vzpostavitvi celostnega sistema družbe in varnosti, kar je bilo z začetkom epidemije tudi porušeno.
Ključne besede: policija, kazniva dejanja, COVID-19, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1006,86 KB)

4.
Bipolarna motnja razpoloženja in njena povezava s kaznivimi dejanji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Gregl, 2022, diplomsko delo

Opis: Ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, se lahko soočajo s stigmo, diskriminacijo in socialno izključenostjo, kar pomembno vpliva na njihova življenja. K tem izkušnjam pomembno prispevajo napačne predstave o razmerju med duševnim zdravjem, duševnimi boleznimi in nasiljem. Študije so pokazale, da ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, niso bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju kot splošna populacija, vendar javno dojemanje, pogosto pod vplivom medijev, prispeva k stališčem, ki pomembno vplivajo na življenja teh ljudi. Motnja razpoloženja je stanje duševnega zdravja, ki vpliva predvsem na človekovo čustvovanje. To je motnja, pri kateri osebe doživljajo dolga obdobja izjemne sreče, izjemne žalosti ali obojega. Nekatere motnje razpoloženja vključujejo druga vztrajna čustva, kot sta jeza in razdražljivost. Ena izmed njih je bipolarna motnja razpoloženja, ki je obravnavana v diplomskem delu. Je duševna bolezen, ki povzroči dramatične spremembe v človekovem razpoloženju, energiji in sposobnosti jasnega razmišljanja. Pri ljudeh z bipolarno motnjo se izmenjujejo obdobja veselega, evforičnega in slabega, potrtega razpoloženja – znano kot manija in depresija – ki se razlikujeta od tipičnih vzponov in padcev, ki jih doživlja večina. Na začetku diplomskega dela so opisane duševne motnje in motnje razpoloženja. Osrednji del predstavlja splošni opis bipolarne motnje razpoloženja, ki se nadaljuje s predstavitvijo posledic bolezni. Na koncu so obravnavana kazniva dejanja in prikazano je, kako so bolniki z bipolarno motnjo povezani s kaznivimi dejanji ter kako kazenskopravni sistem skrbi zanje. Razmerje med duševno boleznijo in nasiljem je zapleteno in slednje ni simptom psihotičnih bolezni. Raziskave kažejo, da je med njima malo povezave, če uporaba substanc ni vključena. Kot je prikazano v nadaljevanju - če so bolniki pravilno obravnavani in prejemajo učinkovito zdravljenje ter ne zlorabljajo drog in alkohola, ne bodo kazali znakov agresivnega in nevarnega vedenja, obstaja pa večja verjetnost, da bodo poškodovali le sebe.
Ključne besede: duševne motnje, motnje razpoloženja, bipolarna motnja razpoloženja, kazniva dejanja, komorbidnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 536; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (941,63 KB)

5.
Policija in finančna uprava v boju zoper finančno kriminaliteto v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Ameršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja problematiko finančne kriminalitete v Republiki Sloveniji ter kako se s tem spopadata Policija in Finančna uprava Republike Slovenije. Problematiki finančne kriminalitete v zadnjih letih namenjamo vedno večjo pozornost, tako v Sloveniji kot tudi širše po svetu. Razlog za to je predvsem vedno višje število kaznivih dejanj iz tovrstnega področja. Finančno kriminaliteto uvrščamo med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete, poleg tega pa predstavlja izredno zapleteno odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje tega. Diplomsko delo se osredotoča na odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje finančne kriminalitete s strani Policije, kamor sodi tudi Nacionalni preiskovalni urad. Poleg Policije ima velik vpliv na boj zoper finančno kriminaliteto tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je nastala leta 2014 z združitvijo Davčne in Carinske službe. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi načini in metode, s katerimi Policija in Finančna uprava omejujeta finančno kriminaliteto v Sloveniji. Ugotovili smo, da je Republika Slovenija že sprejela predpise in ukrepe, ki so pomembni za boj proti finančni kriminaliteti. Mednje spada tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki velja za obdobje 2019–2023. Poleg ukrepov so začeli razvijati nove organe, kot na primer Nacionalni preiskovalni urad, in metode, ki pomembno prispevajo k izboljšanju stanja na področju finančne kriminalitete. Pomembno je tudi sodelovanje Slovenske policije in Finančne uprave, saj pozitivno pripomoreta k večji učinkovitosti pri odkrivanju ter preiskovanju kaznivih ravnanj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, finančna uprava, finančna kriminaliteta, kazniva dejanja, finančne preiskave
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 606; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Nedovoljeni prehodi meje in tihotapljenje ljudi na območju Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Miha Tomc, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika nedovoljenih prehodov državnih meja postaja vse bolj pereča tema na prostoru Republike Slovenije. Z večjim številom nedovoljenih prehodov državnih meja se veča tudi možnost kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Medtem ko si države želijo izobraženih, premožnih priseljencev, je priseljencem, ki so socialno šibki, dovoljen vstop v države v omejenem obsegu. To je tudi razlog za povečanje ilegalnih migracij, ki s seboj prinesejo tudi kriminaliteto. Povzročitelji kriminalitete so sicer lahko tudi migranti sami, vendar se v zaključnem delu osredotočamo na kriminaliteto, kjer so migranti žrtve organiziranih združb. To posledično prinaša rast organiziranega kriminala na nacionalnem in globalnem nivoju. Dobro organizirane kriminalne združbe izkoriščajo želje ljudi po boljšem življenju, na način, da jim ponujajo hitro in enostavno pot do ciljnih evropskih držav v zameno za dobro plačilo.
Ključne besede: diplomske naloge, nedovoljeni prehodi, kazniva dejanja, migracije, begunska kriza
Objavljeno v DKUM: 21.06.2022; Ogledov: 512; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Navidezna zakonska zveza z namenom pridobitve slovenskega državljanstva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Koritnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljena problematika navidezno sklenjenih zakonskih zvez. Tujec s sklenitvijo zakonske zveze pridobi določene pravice, na podlagi katerih lahko v RS legalno prebiva, se zaposli, ali pa nadaljuje pot v Evropsko Unijo. Po sklenitvi zveze lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje, sledi pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in končno, pridobitev slovenskega državljanstva. Družinski zakonik opredeljuje, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, z namenom skupnega življenja in zasnovanja družine. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravi, da zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, za neveljavno pa se smatra v primeru, da ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja. Gre za problematiko opisane zlorabe, ki jo je težko dokazati, saj se bodoči zakonci lahko vnaprej pripravijo in dogovorijo, kako bodo odgovarjali na morebitnih zaslišanjih in dokazovali pristnost poroke v primeru suma zlorabe. V nalogi bom predstavila problematiko fiktivnih porok, kako in na kakšen način, v kolikšnem času in pod katerimi pogoji lahko državljan 3. države pridobi slovensko državljanstvo s sklenitvijo (navidezne) zakonske zveze, indice, ki kažejo na to, da je bila zakonska zveza sklenjena pod pretvezo, kazniva dejanja povezana z omenjeno problematiko, postopek ugotavljanja pristnosti zakonske zveze in možne izboljšave za prihodnost. Ne smemo pa pozabiti, da v demokratični družbi s preveliko intenziteto poseganja v zasebno življenje posameznikov in omejevanja svobode pri izbiri partnerja hitro trčimo v ustavno zavarovane pravice. Prav zaradi tega je preiskava tovrstnih kaznivih dejanj toliko bolj občutljiva in zahtevna.
Ključne besede: diplomske naloge, navidezna zakonska zveza, državljani tretjih držav, državljanstvo, kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 937; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (980,54 KB)

8.
Povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000-2020 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nejc Arzenšek, 2022, diplomsko delo

Opis: S problemom kriminalnega povratništva se srečujejo vse države, ki pa se na ta problem različno odzivajo. Kriminalno povratništvo je nezaželen pojav, ki ga je praktično nemogoče preprečiti, vendar pa se ga lahko precej omili. V diplomski nalogi smo se osredotočili na povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000–2020. V diplomski nalogi smo opravili pregled literature o povratništvu s poudarkom na povratništvu v slovenskih zaporih in opredelili temeljne pojme o povratništvu ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Hkrati smo predstavili slovenski zaporski sistem. V drugem delu diplomske naloge smo analizirali statistične podatke o kriminaliteti, pridobljene iz letnih poročil o delu Policije, in zapiranju ter povratništvu v slovenskih zaporih, pridobljene iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ugotovili smo, da je v obdobju 2000–2020 stopnja kriminalitete upadla za 25,5 %, stopnja zapiranja pa narasla za 45 % oziroma 14,8 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Hkrati je narasel delež povratništva za približno 10 %. Stopnja kriminalitete je v obdobju od leta 2000 in do svoje najvišje stopnje v letu 2013 narasla za 33,8 %. Po letu 2013 pa stopnja kriminalitete upada, vse do leta 2020, ko je skupno od leta 2013 upadla za 44,7 %. Stopnja zapiranja je v obravnavanem obdobju narasla z 32,9 na 54,3 zapornike. Najvišjo stopnjo zapiranja je mogoče opaziti v letu 2015, ko stopnja zapornikov znaša 57 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Porast stopnje zapiranja oziroma naraščanje zapornikov je posledica zaostrovanja kaznovalne politike. Za razliko od stopnje kriminalitete je delež povratništva dosegel svoj maksimum leta 2016, ko je znašal 40 %, nato pa upad do leta 2020, ko je delež povratništva znašal 35 %. Ugotovitve kažejo, da med stopnjo kriminalitete in stopnjo zapiranja ni povezanosti. Prav tako sklepamo, da med stopnjo kriminalitete ter deležem povratništva ni povezanosti. Hkrati pa obstaja povezanost med stopnjo zapiranja in deležem povratništva.
Ključne besede: diplomske naloge, povratništvo, zapori, Slovenija, kazniva dejanja, zapiranje
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 769; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (788,20 KB)

9.
Avtocestna policija kot odziv na sodobna ogrožanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Janez Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili novoustanovljeno avtocestno policijo in razloge za njeno ustanovitev. Opredelili smo strukturo delovanja in naloge posameznih enot in oddelkov Uprave avtocestne policije. Opravljena je bila tudi primerjava s primerljivimi policijami v svetu in Evropski uniji. Predstavljena in obrazložena so bila najpogostejša kazniva dejanja na avtocestnem omrežju, katera smo ločili na cestni del in na dejanja, ki se pojavljajo na avtocestnih počivališčih. Za oba sklopa kaznivih dejanj so bili predstavljeni tudi statistični podatki za zadnja leta, na podlagi navedenega, pa so bili opredeljeni in predstavljeni ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju. Ugotovljeno je bilo, da je model avtocestne policije razširjen tako v Evropi kot drugod po svetu, slovenski model pa je povzet po nizozemskem, ki sodi med najbolj učinkovite sisteme avtocestnih policij. Trenutno avtocestna policija v Sloveniji deluje z omejenimi resursi, saj obratuje samo Uprava avtocestne policije s svojima dvema oddelkoma in Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana, še štiri specializirane enote pa so v nastajanju, s predvidenim odprtjem v letu 2022. Pri predstavitvi in analiziranju kaznivih dejanj smo ugotovili, da gre na cestnem delu v večini primerov za tako imenovana kazniva dejanja tihotapljenja, kjer storilci z vozili prevažajo prepovedano drogo, orožje ali ljudi, velikokrat pa se prevažajo tudi z odtujenimi vozili. Na avtocestnih počivališčih pa z naskokom prevladujejo kazniva dejanja tatvin goriva, kar nekaj pa je tudi goljufij, vlomov v vozila in ostalih kaznivih dejanj. S predstavljenimi ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju menimo, da bo avtocestna policija dosegla zastavljen cilj, ki je varna avtocesta skozi Republiko Slovenijo.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, prometna varnost, kazniva dejanja, izboljšanje varnosti, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Vpliv covida-19 na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sergeja Pristavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Nova nalezljiva bolezen covid-19, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, je spremenila vedenje in navade ljudi. Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na ljudi. V diplomskem delu nas je zanimalo vprašanje, kako je covid-19 vplival na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru. Najprej smo definirali pojme povezane s covidom-19, kriminaliteto, kriminologijo, kaznivim dejanjem in opisali deset najpogostejših kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Zanimalo nas je, kako je potekalo delo policije v času covida-19 in kako je policija skrbela za varnost ljudi in premoženja. Zanimalo nas je, kako so se kazniva dejanja gibala med prvim in drugim valom in primerjali smo kazniva dejanja v istem časovnem obdobju v Ljubljani in Mariboru. V sklopu diplomskega dela smo poslali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na Policijsko akademijo v Ljubljani, tako smo pridobili statistične podatke kaznivih dejanj za mesto Maribor. Podrobnejša analiza podatkov je pokazala rast kaznivih dejanj zoper premoženja in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v Mariboru. V prvem valu epidemije smo opazili rast kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019, v drugem valu pa upad kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019 v Mariboru. Ugotovili smo, da so kazniva dejanja splošne kriminalitete upadla v drugem valu v primerjavi s prvim valom. Primerjava kaznivih dejanj splošne kriminalitete med Mariborom in Ljubljano je pokazala, da so se kazniva dejanja v času epidemije v obeh mestih podobno gibala. Izredne razmere so ustvarile veliko različnih priložnosti, ki jih posamezniki in določene skupine goljufov izkoriščajo v svojo korist, kar povzroča rast določenih kaznivih dejanj.
Ključne besede: diplomske naloge, Covid-19, kazniva dejanja, splošna kriminaliteta, Maribor
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 673; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici