| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 278
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Policija in finančna uprava v boju zoper finančno kriminaliteto v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Ameršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja problematiko finančne kriminalitete v Republiki Sloveniji ter kako se s tem spopadata Policija in Finančna uprava Republike Slovenije. Problematiki finančne kriminalitete v zadnjih letih namenjamo vedno večjo pozornost, tako v Sloveniji kot tudi širše po svetu. Razlog za to je predvsem vedno višje število kaznivih dejanj iz tovrstnega področja. Finančno kriminaliteto uvrščamo med najpogostejše oblike gospodarske kriminalitete, poleg tega pa predstavlja izredno zapleteno odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje tega. Diplomsko delo se osredotoča na odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje finančne kriminalitete s strani Policije, kamor sodi tudi Nacionalni preiskovalni urad. Poleg Policije ima velik vpliv na boj zoper finančno kriminaliteto tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je nastala leta 2014 z združitvijo Davčne in Carinske službe. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi načini in metode, s katerimi Policija in Finančna uprava omejujeta finančno kriminaliteto v Sloveniji. Ugotovili smo, da je Republika Slovenija že sprejela predpise in ukrepe, ki so pomembni za boj proti finančni kriminaliteti. Mednje spada tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, ki velja za obdobje 2019–2023. Poleg ukrepov so začeli razvijati nove organe, kot na primer Nacionalni preiskovalni urad, in metode, ki pomembno prispevajo k izboljšanju stanja na področju finančne kriminalitete. Pomembno je tudi sodelovanje Slovenske policije in Finančne uprave, saj pozitivno pripomoreta k večji učinkovitosti pri odkrivanju ter preiskovanju kaznivih ravnanj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, finančna uprava, finančna kriminaliteta, kazniva dejanja, finančne preiskave
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 279; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
Nedovoljeni prehodi meje in tihotapljenje ljudi na območju Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Miha Tomc, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika nedovoljenih prehodov državnih meja postaja vse bolj pereča tema na prostoru Republike Slovenije. Z večjim številom nedovoljenih prehodov državnih meja se veča tudi možnost kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Medtem ko si države želijo izobraženih, premožnih priseljencev, je priseljencem, ki so socialno šibki, dovoljen vstop v države v omejenem obsegu. To je tudi razlog za povečanje ilegalnih migracij, ki s seboj prinesejo tudi kriminaliteto. Povzročitelji kriminalitete so sicer lahko tudi migranti sami, vendar se v zaključnem delu osredotočamo na kriminaliteto, kjer so migranti žrtve organiziranih združb. To posledično prinaša rast organiziranega kriminala na nacionalnem in globalnem nivoju. Dobro organizirane kriminalne združbe izkoriščajo želje ljudi po boljšem življenju, na način, da jim ponujajo hitro in enostavno pot do ciljnih evropskih držav v zameno za dobro plačilo.
Ključne besede: diplomske naloge, nedovoljeni prehodi, kazniva dejanja, migracije, begunska kriza
Objavljeno v DKUM: 21.06.2022; Ogledov: 201; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Navidezna zakonska zveza z namenom pridobitve slovenskega državljanstva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Koritnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo predstavljena problematika navidezno sklenjenih zakonskih zvez. Tujec s sklenitvijo zakonske zveze pridobi določene pravice, na podlagi katerih lahko v RS legalno prebiva, se zaposli, ali pa nadaljuje pot v Evropsko Unijo. Po sklenitvi zveze lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje, sledi pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in končno, pridobitev slovenskega državljanstva. Družinski zakonik opredeljuje, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, z namenom skupnega življenja in zasnovanja družine. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravi, da zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, za neveljavno pa se smatra v primeru, da ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja. Gre za problematiko opisane zlorabe, ki jo je težko dokazati, saj se bodoči zakonci lahko vnaprej pripravijo in dogovorijo, kako bodo odgovarjali na morebitnih zaslišanjih in dokazovali pristnost poroke v primeru suma zlorabe. V nalogi bom predstavila problematiko fiktivnih porok, kako in na kakšen način, v kolikšnem času in pod katerimi pogoji lahko državljan 3. države pridobi slovensko državljanstvo s sklenitvijo (navidezne) zakonske zveze, indice, ki kažejo na to, da je bila zakonska zveza sklenjena pod pretvezo, kazniva dejanja povezana z omenjeno problematiko, postopek ugotavljanja pristnosti zakonske zveze in možne izboljšave za prihodnost. Ne smemo pa pozabiti, da v demokratični družbi s preveliko intenziteto poseganja v zasebno življenje posameznikov in omejevanja svobode pri izbiri partnerja hitro trčimo v ustavno zavarovane pravice. Prav zaradi tega je preiskava tovrstnih kaznivih dejanj toliko bolj občutljiva in zahtevna.
Ključne besede: diplomske naloge, navidezna zakonska zveza, državljani tretjih držav, državljanstvo, kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 363; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (980,54 KB)

4.
Povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000-2020 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nejc Arzenšek, 2022, diplomsko delo

Opis: S problemom kriminalnega povratništva se srečujejo vse države, ki pa se na ta problem različno odzivajo. Kriminalno povratništvo je nezaželen pojav, ki ga je praktično nemogoče preprečiti, vendar pa se ga lahko precej omili. V diplomski nalogi smo se osredotočili na povratništvo v slovenskih zaporih v obdobju 2000–2020. V diplomski nalogi smo opravili pregled literature o povratništvu s poudarkom na povratništvu v slovenskih zaporih in opredelili temeljne pojme o povratništvu ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Hkrati smo predstavili slovenski zaporski sistem. V drugem delu diplomske naloge smo analizirali statistične podatke o kriminaliteti, pridobljene iz letnih poročil o delu Policije, in zapiranju ter povratništvu v slovenskih zaporih, pridobljene iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ugotovili smo, da je v obdobju 2000–2020 stopnja kriminalitete upadla za 25,5 %, stopnja zapiranja pa narasla za 45 % oziroma 14,8 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Hkrati je narasel delež povratništva za približno 10 %. Stopnja kriminalitete je v obdobju od leta 2000 in do svoje najvišje stopnje v letu 2013 narasla za 33,8 %. Po letu 2013 pa stopnja kriminalitete upada, vse do leta 2020, ko je skupno od leta 2013 upadla za 44,7 %. Stopnja zapiranja je v obravnavanem obdobju narasla z 32,9 na 54,3 zapornike. Najvišjo stopnjo zapiranja je mogoče opaziti v letu 2015, ko stopnja zapornikov znaša 57 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Porast stopnje zapiranja oziroma naraščanje zapornikov je posledica zaostrovanja kaznovalne politike. Za razliko od stopnje kriminalitete je delež povratništva dosegel svoj maksimum leta 2016, ko je znašal 40 %, nato pa upad do leta 2020, ko je delež povratništva znašal 35 %. Ugotovitve kažejo, da med stopnjo kriminalitete in stopnjo zapiranja ni povezanosti. Prav tako sklepamo, da med stopnjo kriminalitete ter deležem povratništva ni povezanosti. Hkrati pa obstaja povezanost med stopnjo zapiranja in deležem povratništva.
Ključne besede: diplomske naloge, povratništvo, zapori, Slovenija, kazniva dejanja, zapiranje
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 364; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (788,20 KB)

5.
Avtocestna policija kot odziv na sodobna ogrožanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Janez Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili novoustanovljeno avtocestno policijo in razloge za njeno ustanovitev. Opredelili smo strukturo delovanja in naloge posameznih enot in oddelkov Uprave avtocestne policije. Opravljena je bila tudi primerjava s primerljivimi policijami v svetu in Evropski uniji. Predstavljena in obrazložena so bila najpogostejša kazniva dejanja na avtocestnem omrežju, katera smo ločili na cestni del in na dejanja, ki se pojavljajo na avtocestnih počivališčih. Za oba sklopa kaznivih dejanj so bili predstavljeni tudi statistični podatki za zadnja leta, na podlagi navedenega, pa so bili opredeljeni in predstavljeni ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju. Ugotovljeno je bilo, da je model avtocestne policije razširjen tako v Evropi kot drugod po svetu, slovenski model pa je povzet po nizozemskem, ki sodi med najbolj učinkovite sisteme avtocestnih policij. Trenutno avtocestna policija v Sloveniji deluje z omejenimi resursi, saj obratuje samo Uprava avtocestne policije s svojima dvema oddelkoma in Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana, še štiri specializirane enote pa so v nastajanju, s predvidenim odprtjem v letu 2022. Pri predstavitvi in analiziranju kaznivih dejanj smo ugotovili, da gre na cestnem delu v večini primerov za tako imenovana kazniva dejanja tihotapljenja, kjer storilci z vozili prevažajo prepovedano drogo, orožje ali ljudi, velikokrat pa se prevažajo tudi z odtujenimi vozili. Na avtocestnih počivališčih pa z naskokom prevladujejo kazniva dejanja tatvin goriva, kar nekaj pa je tudi goljufij, vlomov v vozila in ostalih kaznivih dejanj. S predstavljenimi ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju menimo, da bo avtocestna policija dosegla zastavljen cilj, ki je varna avtocesta skozi Republiko Slovenijo.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, prometna varnost, kazniva dejanja, izboljšanje varnosti, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 418; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
Vpliv covida-19 na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sergeja Pristavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Nova nalezljiva bolezen covid-19, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, je spremenila vedenje in navade ljudi. Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na ljudi. V diplomskem delu nas je zanimalo vprašanje, kako je covid-19 vplival na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru. Najprej smo definirali pojme povezane s covidom-19, kriminaliteto, kriminologijo, kaznivim dejanjem in opisali deset najpogostejših kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Zanimalo nas je, kako je potekalo delo policije v času covida-19 in kako je policija skrbela za varnost ljudi in premoženja. Zanimalo nas je, kako so se kazniva dejanja gibala med prvim in drugim valom in primerjali smo kazniva dejanja v istem časovnem obdobju v Ljubljani in Mariboru. V sklopu diplomskega dela smo poslali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na Policijsko akademijo v Ljubljani, tako smo pridobili statistične podatke kaznivih dejanj za mesto Maribor. Podrobnejša analiza podatkov je pokazala rast kaznivih dejanj zoper premoženja in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v Mariboru. V prvem valu epidemije smo opazili rast kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019, v drugem valu pa upad kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019 v Mariboru. Ugotovili smo, da so kazniva dejanja splošne kriminalitete upadla v drugem valu v primerjavi s prvim valom. Primerjava kaznivih dejanj splošne kriminalitete med Mariborom in Ljubljano je pokazala, da so se kazniva dejanja v času epidemije v obeh mestih podobno gibala. Izredne razmere so ustvarile veliko različnih priložnosti, ki jih posamezniki in določene skupine goljufov izkoriščajo v svojo korist, kar povzroča rast določenih kaznivih dejanj.
Ključne besede: diplomske naloge, Covid-19, kazniva dejanja, splošna kriminaliteta, Maribor
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 367; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 628; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pregon kaznivih dejanj policistov in njihova zavzetost za delo v času postopka in po njem
David Smolej, Vinko Gorenak, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Posebni oddelek obravnava vsa kazniva dejanja, ki so jih osumljeni policisti v Republiki Sloveniji. Namen in cilj tega prispevka je ugotoviti, kako zavzeto policisti opravljajo policijsko delo v času, ko so v postopku in v času po končanem postopku na posebnem oddelku. Metode: Uporabili smo neeksperimentalno raziskovanje, metoda dela je bila terenska študija, raziskovalna tehnika pa vprašalnik. Zbrane podatke smo nato v programu SPSS obdelali s pomočjo opisne statistike, faktorske analize, diskriminantne analize in Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Ugotovitve: Ugotovili smo, da policisti rahlo podpovprečno zavzeto opravljajo naloge v času postopka na posebnem oddelku in po njem. Te zavzetosti policistov pri opravljanju nalog nismo mogli primerjati s splošno zavzetostjo policistov pri opravljanju nalog, ker takih raziskav v Republiki Sloveniji še ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek je omejen na območje Republike Slovenije, kjer velja posebna urejenost pregona kaznivih dejanj policistov in kjer je bila opravljena raziskava. Raziskava je uporabna za izhodišče nadaljnjega raziskovanja tega področja. Praktična uporabnost: Prispevek je praktično uporaben za policijski menedžment, saj se je zaradi manjše zavzetosti za delo policistov v času postopka na posebnem oddelku treba odzvati z določenimi ukrepi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je prvi, ki obravnava zavzetost policistov med postopkom na posebnem oddelku. Zaradi aktualnih pogovorov o urejenosti pregona kaznivih dejanj policistov je pomembnost prispevka v tem, da pojasnjuje posledice, ki nastanejo ob obravnavi policistov na posebnem oddelku.
Ključne besede: policija, policisti, osumljeni policisti, kazniva dejanja, osebna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 29.04.2020; Ogledov: 457; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (349,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Turizem in prostitucija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Neli Stanisavljević, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobno predstavili in opredelili pojem prostitucija in z njo rast »seks turizma« v Sloveniji in v nekaterih izbranih državah, kjer je ta dejavnost močno razširjena in povsem običajna. V teoretičnem delu smo predstavili pomen prostitucije skozi zgodovino, določili vzroke, oblike in posledice. Poudarili smo predvsem družbene in kulturne kontekste, ki spremljajo prostitucijo. Pri tem nismo izključili ekonomskih okoliščin in socialnih neenakosti. Zanimalo nas je, kakšen odraz pravzaprav ima prostitucija v sodobnosti, saj s pomočjo interneta ter napredne tehnologije, ki je ljudem iz dneva v dan vse bolj dostopna, omogoča rast spletne prostitucije. Raziskali smo, katere destinacije najbolj slovijo po »seks turizmu«, kdo so ponudniki in kaj ponujajo v zameno za denar ter kdo so obiskovalci in kakšne potrebe imajo. Trenutno je spolna industrija med najbolj dobičkonosnimi panogami na svetu, zato smo pisali tudi o vseh oblikah kriminala, ki jo spremlja. Treba je bilo omeniti žrtve, ki so ujete v kriminalno mrežo in s tem izpostavljene raznim težavam in boleznim. Razširjenost prostitucije smo poskušali čim bolj raziskati tudi v Sloveniji, saj je v zadnjih nekaj letih opaziti porast prostitucije. Ugotavljali smo, iz katerih držav prihajajo dekleta, kje nudijo spolne storitve in ali je s tem povezano zvodništvo. Pisali smo tudi o zakonski ureditvi prostitucije v Sloveniji in v nekaterih izbranih državah. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga objavili na družbenem omrežju Facebook, smo pridobili podatke, kakšen pogled imajo anketiranci na prostitucijo in v kolikšni meri se je sami ali njihovi znanci poslužujejo. Nekaj vprašanj smo namenili mnenju o pravni ureditvi prostitucije v Sloveniji, legalizaciji. Namen našega diplomskega dela je bil, da bralcem predstavimo odraz prostitucije v okviru hitro rastoče seksualne industrije v turizmu, ki vse bolj cveti na mednarodnih trgih. V zadnjih nekaj letih je »seks turizem« postal trend sodobne družbe. Rezultati raziskave so pokazali, da prostitucija ni tabu tema ter da je vprašanje legalizacije prostitucije v Sloveniji še vedno neenotno opredeljeno. Iz tega lahko povzamemo, da pri ljudeh vlada polemika glede prostitucije, saj imamo ljudje različne poglede nanjo. Glede na število anketirancev je odstotek pri poznavanju oseb, ki se poslužujejo plačljivih spolnih uslug, relativno visok.
Ključne besede: diplomske naloge, turizem, prostitucija, seksualno delo, zvodništvo, kazniva dejanja
Objavljeno v DKUM: 11.02.2020; Ogledov: 875; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (917,54 KB)

10.
Zlorabe in druga kazniva dejanja na bančnih avtomatih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jan Kern, 2019, diplomsko delo

Opis: Bančne avtomate vse od njihovega izuma spremljajo zlorabe in kazniva dejanja. Bančni avtomati in njihova tehnologija se razvijajo, posledično pa se spreminjajo tudi z njimi povezana kazniva dejanja. Bankomati so postali skoraj nepogrešljivi del gotovinskega in kartičnega poslovanja vsakega posameznika. Prav ta izjemna frekventnost njihove uporabe je voda na mlin nepridipravom, ki se želijo okoristiti na račun drugih. Tudi v Sloveniji se srečujemo s problemom zlorab in drugih kaznivih dejanj na bankomatih. V diplomskem delu smo tako ugotavljali, kakšna je stopnja poznavanja groženj in preventivnih varnostnih ukrepov med njihovimi uporabniki. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je poznavanje raznovrstnih zlorab relativno majhno. Uporabniki bančnih avtomatov v Sloveniji so z izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov dobro seznanjeni ter se jih v večini tudi poslužujejo. Za lastno varnost lahko še vedno največ stori uporabnik sam. Ne glede na to, da so bančni avtomati pred zlorabami in kaznivimi dejanji dobro zavarovani in da se uporabniki dokaj dosledno poslužujejo preventivnih varnostnih ukrepov, pa se zdi, da storilci kaznivih dejanj vseeno najdejo način, kako se protipravno okoristiti. Letno število zlorab zelo variira, zato na podlagi podatkov ni mogoče predvideti, ali se bo v naslednjih letih njihovo število zmanjšalo ali povečalo. Podrobno smo opisali različne vrste skimminga, cash trapping, card trapping, black box napade, fizične napade na bankomat, napade z eksplozivnimi sredstvi in plinom. Ugotovili smo, da proizvajalci avtomatov, njihovi lastniki ter strokovnjaki s področja preprečevanj tovrstnih kaznivih dejanj konstantno spremljajo zlorabe in prilagajajo avtomate ter varnostne sisteme, tako da tovrstne zadeve omilijo, kolikor je le mogoče. Učinkovit varnostni sistem bančnega avtomata sestavljajo fizično, mehansko ter aplikativno varovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, bančni avtomati, zlorabe, kazniva dejanja, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2019; Ogledov: 735; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici