| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anže Berra, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali stopnjo stresa in zadovoljstva na delovnem mestu v zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Osredotočili smo se tudi na opis kaj je stres, tehnike kako se soočiti s stresom, kakšno je zadovoljstvo z delom in opisali dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in opisali Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Rezultati raziskave kažejo, da je glavni razlog za nezadovoljstvo med zaposlenimi preobremenitev. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro, ter menijo, da stres na delovnem mestu vpliva na medsebojne odnose. Ugotovili smo tudi, da se zaposleni soočajo s stresom tako, da se pogovorijo z družino, prijatelji, sodelavci. Največ pa jih za soočanje s stresom izvaja športne dejavnosti. Ugotovili smo tudi, da se 23 anketirancev od 50 ne strinja, da so za opravljeno delo primerno nagrajeni. Ugotovili smo tudi, da 17 anketirancev od 50 radi prihajajo na delovno mesto in da se ne strinjajo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, stres na delovnem mestu, zaporski delavci, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (848,40 KB)

2.
Fizično kaznovanje otrok v šolah: pregled sprememb skozi čas in mednarodna primerjava : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nika Zalar, 2023, diplomsko delo

Opis: Fizično kaznovanje je disciplinska metoda, pri kateri odrasla oseba, ki nadzoruje otroka, namerno povzroči bolečino kot odgovor na otrokovo nesprejemljivo vedenje in neprimerno govorjenje. Neposredni cilji takšnega kaznovanja so običajno ustaviti prekršek, preprečiti njegovo ponovitev in dati zgled drugim. Domnevni dolgoročni cilj je spremeniti otrokovo vedenje in ga uskladiti s pričakovanji odrasle osebe. Pri fizičnem kaznovanju odrasle osebe običajno kaznujejo otroka po različnih delih njegovega telesa z roko ali s palicami, jermeni ali drugimi predmeti, ki naj bi povzročili bolečino in strah. V diplomskem delu je predstavljeno in razloženo, kaj kazen sploh je ter kako se je čez zgodovino ta oblika kaznovanja razširila in bila velikokrat uporabljena. V raziskovalnem delu smo analizirali, kako se je fizično kaznovanje razvijalo v preteklosti ter kako je s tem danes. Zanimalo nas je tudi, ali je ta oblika kaznovanja še vedno razširjena po svetu. Nad podatki, ali je fizično kaznovanje v nekaterih državah prisotno, smo bili res presenečeni, ker se na žalost po svetu to še vedno dogaja. Morda nekdo celo pomisli, da se to dogaja v državah, ki so manj razvite, vendar ni tako. V 15 državah fizično kaznovanje ni popolnoma prepovedano v nobenem okolju, tudi kot kazen za kaznivo dejanje. V 29 državah je fizično kaznovanje − bičanje, klofutanje − še vedno zakonito v skladu z državnim, tradicionalnim ali verskim pravom kot kazen za kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki.
Ključne besede: fizično kaznovanje, otroci, kazni, zgodovinski pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 234; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (801,11 KB)

3.
Stresne obremenitve delavcev Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Anja Nose, 2023, diplomsko delo

Opis: Stres je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj smo vsakodnevno izpostavljeni številnim izzivom, težavam in pritiskom, tako v osebnem kot poklicnem življenju. Čeprav je stres naraven odziv telesa na različne dražljaje in situacije, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v številne negativne posledice, kot so izgorelost, težave s spanjem, tesnoba, depresija, oslabljena imunost ter celo bolezni srca in ožilja. Stres ima lahko tudi resne posledice na posameznikovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Stres je prisoten pri vseh ljudeh ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Vendar pa so nekatera delovna mesta bolj stresna kot druga. Ena izmed skupin zaposlenih, ki se srečuje s stresom na delovnem mestu, so zaporski delavci. Delo v zaporu prinaša s seboj posebne izzive, kot so varnostne zahteve, 24-urno dežurstvo, nasilje, izpostavljenost boleznim, nenavadne delovne ure in omejena interakcija z zunanjim svetom. Vse to lahko vodi do fizične in psihološke obremenitve pri zaporskih delavcih, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in učinkovitost na delovnem mestu. Zato je pomembno, da se zavedamo vpliva stresa na naše življenje ter da se učimo učinkovitih strategij obvladovanja stresa, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj negativnih posledic stresa. Namen diplomskega dela je raziskati stresne obremenitve in njihove posledice na zaporske delavce, ki delajo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V delu je opisan pojem stresa, različni dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa pri delu, ter posledice, kot so izgorelost, zmanjšana storilnost ter zdravstvene težave. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med zaporskimi delavci z namenom ugotavljanja, kateri dejavniki stresa so najbolj prisotni v njihovem delovnem okolju ter kako se ti dejavniki odražajo na njihovem telesnem in duševnem zdravju.
Ključne besede: stresne obremenitve, zaporski delavci, stres na delovnem mestu, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
Razlika med moškim in ženskim zaporom : Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavod za prestajanje kazni zapora Ig
Anja Bedek, 2022, diplomsko delo

Opis: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Ključne besede: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 558; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (521,57 KB)

5.
Model delovne uspešnosti pravosodnih policistov : magistrsko delo
Katrin Podgorski, 2021, magistrsko delo

Opis: Delovno uspešni zaposleni predstavljajo temelj za uspešno in učinkovito delovanje organizacij, saj izpolnjevanje zahtevanih delovnih zadolžitev omogoča uresničevanje organizacijskih ciljev. Spodbujanje delovne uspešnosti in kakovosti dela je v zavodih za prestajanje kazni zapora še posebej pomembno, saj so pravosodni policisti ključni akterji zagotavljanja reda in varnosti v zaporih ter legitimnosti zaporskega sistema. Pregled literature kaže, da je potrebno izboljšati razumevanje vzročnih povezav med organizacijskimi in delovnimi dejavniki ter delovno uspešnostjo zaposlenih v zaporih. Prav tako pretekle penološke raziskave še niso proučevale uspešnosti pravosodnih policistov pri opravljanju delovnih nalog kot specifične dimenzije delovne uspešnosti. Namen magistrskega dela je bil zato proučiti vlogo organizacijskih in delovnih dejavnikov ter odnosov glede dela z delovno uspešnostjo pravosodnih policistov v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena kvantitativna raziskava v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 36,8 % (N = 201) vseh pravosodnih policistov, zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora v Sloveniji. Rezultati opisne statistike so pokazali, da so anketirani pravosodni policiti zelo visoko ocenili lastno delovno uspešnost ter zadovoljstvo z delom, medtem ko izražajo relativno nevtralno vpetost v delo. Prav tako ne poročajo o visokem stresu na delovnem mestu in so pozitivno opredeljeni do pravičnosti organizacije, kljub temu pa delo zaznavajo kot nevarno. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da na samoporočano delovno uspešnost vpliva zadovoljstvo z delom, ne pa tudi vpetost v delo. Pri tem na zadovoljstvo in vpetost nadalje vplivata tako zaznana organizacijska pravičnost in nevarnost pri delu, stres na delovnem mestu pa vpliva zgolj na zadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave so primarno uporabni za vodstvene kadre v zavodih za prestajanje kazni zapora, saj dajejo vpogled v stališča zaposlenih glede dela in dejavnike, ki vplivajo na njihovo delovno uspešnost, na podlagi česar se lahko načrtujejo morebitne izboljšave. Prav tako so rezultati uporabni za nadaljnje raziskave uspešnosti v varnostnih organizacijah nasploh.
Ključne besede: pravosodje, pravosodni policisti, zavodi za prestajanje kazni zapora, delovna uspešnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1039; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

6.
Razvoj, implementacija in evalvacija programa krepitve duševnega zdravja v ženskem zaporu
Špela Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaprte ženske predstavljajo posebno skupino oseb v zaporu, za katere je značilna visoka stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju. S tem namenom je bil v okviru magistrskega dela razvit program krepitve duševnega zdravja, ki je bil nato implementiran na obsojenkah ZPKZ Ig. V eksperimentalno zasnovano študijo je bilo vključenih 18 udeleženk, od tega 7 udeleženk eksperimentalne skupine in 11 udeleženk kontrolne skupine. Vse udeleženke so pred izvedbo intervencije izpolnile baterijo vprašalnikov, nato so udeleženke eksperimentalne skupine obiskovale dvotedenski program krepitve duševnega zdravja, udeleženke kontrolne skupine pa intervencije niso prejele. Udeleženke eksperimentalne skupine so med programom in po njegovem zaključku sodelovale v evalvaciji izvedenega, udeleženke obeh skupin pa so po koncu programa izpolnile isto baterijo vprašalnikov kot na začetku raziskave. Za preverjanje učinkov izvedene intervencije sta bili izpeljani mešana MANOVA (kvantitativno raziskovanje) in vsebinska analiza (kvalitativno raziskovanje). Iz kvantitativnih rezultatov je razvidna uspešnost intervencije pri izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju na področju depresije in anksioznosti, kvalitativni rezultati pa so pokazali, da udeleženke izvedeni program zaznavajo kot uporaben in učinkovit pri opolnomočenju zaprtih žensk na področju duševnega zdravja. V prihodnje je predlagana izvedba več študij in intervencij na (slovenski) ženski zaporski populaciji s poudarkom na iskanju načinov vključitve nemotiviranih zaprtih žensk.
Ključne besede: zapor za ženske, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, obsojenke, duševno zdravje, intervencija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 858; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

7.
Izvrševanje kazni zapora v ZPKZ Dob pri Mirni pred in po letu 1991 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Gašper Tramte, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni zgodovina Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, način izvrševanja kazenskih sankcij, položaj zapornikov in položaj penoloških delavcev. Namen diplomskega dela sta prikaz in primerjava izvrševanja kazenskih sankcij v Sloveniji pred in po letu 1991, saj se je od pričetka izvrševanja kazni zapora do danes, še posebej pa z osamosvojitvijo Republike Slovenije, marsikaj spremenilo. Način izvrševanja kazenskih sankcij se je skozi zgodovino zaradi spreminjanja zakonodaje in bolj humanega načina dela močno spremenil. V zavodih za prestajanje kazni zapora obsojenci živijo izolirani od zunanjega sveta, od njih se zahteva podrejanje pravilom in ukazom, za nespoštovanje reda in discipline so kaznovani. Obsojenci so v zavodu za prestajanje kazni zapora pod nadzorom, njihovo življenje na prestajanju zaporne kazni je z različnimi predpisi že vnaprej urejeno z omejenimi telesnimi in duševnimi potrebami. Njihove pravice so zato urejene tako z različnimi državnimi kakor tudi mednarodnimi zakoni in zakonskimi akti. Izgradnja zapora na Dobu se je pričela leta 1956, prvotni bivalni in gospodarski objekti so bili skoraj v celoti zaključeni leta 1963. V letu 2011 sta bila dograjena še dva nova oddelka. ZPKZ Dob je imel v svoji zgodovini dva upora obsojencev in eno gladovno stavko večjega števila zaprtih oseb.
Ključne besede: diplomske naloge, izvrševanje kazni zapora, zapor, ZPKZ Dob, pravosodni policist, obsojenec
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 960; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (832,45 KB)

8.
Kibernetska varnost s poudarkom na socialnem inženiringu
Michele Kovač, 2018, magistrsko delo

Opis: V 21. stoletju smo priča razmahu tehnološkega razvoja in s tem vedno novim napravam in programom, ki so za podjetja vedno bolj pomembna, da jih spoznajo in ohranijo svoj položaj na trgu. Poleg vseh teh programov, ki pripomorejo k uspešnemu in lažjemu delovanju programov, so tudi programi, ki škodujejo računalnikom, podjetjem, prikrijejo podatke, omogočajo dostop do podatkov osebam, ki naj ne bi vedeli za te podatke. S temi programi, ki so nastali v sodobnem svetu, lahko tuji ljudje namerno zlorabijo druga ranljiva omrežja, prevzamejo tujo identiteto, si prilastijo nedovoljena gesla in to je precejšen problem sodobnega sveta.
Ključne besede: socialni inženiring, hekerji, zlonamerni programi, vdori v računalnike, zaščite pred vdori, posledice in kazni s strani zakona zaradi nedovoljenega vdiranja
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1153; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

9.
Video konference v zaporih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Martin Pernišek, 2018, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se soočamo s prezasedenostjo zaporov, varčevanjem na področju plač in z omejitvami pri zaposlovanju. V pričujoči diplomski nalogi razpravljamo o uporabi videokonference kot učinkoviti rešitvi navedenih problemov. Ta bi bila primerna, ker bi zmanjšala stroške, ki nastanejo pri spremljanju zaprtih oseb izven zaporskega okolja (npr. na sodišče) razbremenila pravosodne policiste, ki so preobremenjeni zaradi kadrovske podhranjenosti, pripomogla pa bi tudi k večji varnosti. Videokonferenčni sistem bi obsojencem poleg tega omogočil tudi pogostejše virtualne obiske svojcev, ki iz različnih razlogov ne morejo priti na obisk v zapor. V diplomskem delu smo raziskovali uporabo videokonference za postopke na sodišču takrat, ko je obsojenec že nastanjen v zaporu. Predstavili smo vrste videokonferenc, njihove prednosti in slabosti. Predstavili smo zakonsko podlago za tovrstno zaslišanje in razložili, kako lahko uporaba videokonference prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek izrednih dogodkov in k zmanjšanju obremenjenosti zaporskega sistema, ki nastaja ob spremljanju zaprte osebe na sodišče. Grafično smo predstavili tudi stroške izvedbe tovrstnih spremstev za leto 2015. Za empirični del naloge smo pripravili posebno anketo in jo razdelili med obsojence, ki prestajajo kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu pri Mirni. Ugotovili smo, kolikšen je odstotek obsojencev, ki imajo družinske člane v tujini in kolikšen je delež tistih, ki si želijo več stikov z družinami preko videokonference.
Ključne besede: diplomske naloge, videokonferenca, zavod za prestajanje kazni zapora, sodišča, spremstva obsojencev
Objavljeno v DKUM: 12.12.2018; Ogledov: 1351; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

10.
Prisotnost alkohola in psihoaktivnih snovi pri vožnji, ter njihov vpliv na vožnjo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Darko Faflek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje posledice uporabe alkohola in psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu. Temeljito sem preučil različne raziskave, letna poročila, statistične podatke ter pripravil vizualne prikaze, ki prikazujejo klasifikacijo prometnih nesreč za pretekla leta. Natančno so prikazane tudi posledice, ki pretijo udeležencem v cestnem prometu, zaradi uporabe prepovedanih substanc, kot tudi povsem legalnih zdravil za zdravljenje različnih stanj in motenj. V svojem delu sem se osredotočil na najpogosteje zaznane substance, ki se po podatkih pristojnih institucij pojavljajo med vozniki ter jih tudi natančno opisal. Za uspešno izvedbo raziskovalnega in empiričnega dela diplomske naloge, sem pridobil javno dostopne podatke iz policijskih poročil in podatke Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Zastavil sem si tri raziskovalna vprašanja, ki sem jih preveril z uporabo empiričnih statističnih metod. Zanimalo me je, ali delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v slovenskem cestnem prometu narašča? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjem letu upada. Naslednje raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v slovenskem cestnem prometu zmanjšuje? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj policijske statistike kažejo, da se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v cestnem prometu, zmanjšuje. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil, je bilo, ali je na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev, kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je po podatkih policije na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc. V delu sem tudi predstavil preventivne akcije in programe, ki se zavzemajo za preprečevanje in zmanjševanje uporabe alkohola in ostalih psihoaktivnih substanc v cestnem prometu.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, psihoaktivne snovi, nesreče, promet, kazni, vplivi na vožnjo
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1337; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (816,53 KB)

Iskanje izvedeno v 27.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici