SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ZGODOVINA ŠOLSKE KAZNI S POSEBNIM OZIROM NA TELESNO KAZEN
Tamara Lorenčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Družba kot širša skupnost ljudi se je skozi zgodovino spreminjala, prav tako pa so se spreminjali odnosi med ljudmi. Od posameznika kot pripadnika družbe se je pričakovalo in zahtevalo, da bo njegovo ravnanje skladno s postavljenimi normami, vrednotami ter vzorci vedenja in obnašanja. Norme in vrednote družbe, na katere so nedvomno vplivali zgodovinski procesi, so se zrcalile v šolski zakonodaji in postavljenih vzgojnih smotrih. Skozi zgodovino se niso spreminjali le vzgojni smotri, pač pa tudi sistem nagrajevanja in kaznovanja učencev (šolske kazni). Do leta 1869 je šolska zakonodaja dovoljevala uporabo telesne kazni, po prepričanju tedanjih šolnikov edino učinkovito sredstvo discipliniranja učencev. S spreminjanjem pogledov na otroka pa so se pogledi na disciplino in načini doseganja le-te sčasoma spremenili. V šoli so se po prvi svetovni vojni uveljavile upravno-administrativne kazni in poudarjati se je pričela prostovoljna disciplina. Telesna kazen je v sodobni, demokratično naravnani šoli, nedopustna.
Ključne besede: šolska zakonodaja, vzgojni smotri, kaznovanje, šolska kazen, telesna kazen, disciplina, discipliniranje, upravno-administrativne kazni, prostovoljna disciplina
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2774; Prenosov: 503
.pdf Polno besedilo (603,74 KB)

3.
Družbeno vzdušje v zavodu za prestajanje kazni zapora Celje
Niko Majcenovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora je bila namenjena ugotavljanju dejavnikov družbenega vzdušja v zavodu. Merile so se tri dimenziji družbenega vzdušja, in sicer splošna zaznava zavoda iz strani obsojencev, obsojenčeva zaznava pravičnosti zavoda in njegovih delavcev, ter obsojenčeva percepcija različnih vrst delavcev zavoda. S pomočjo faktorske analize so se pridobili različni faktorji, na podlagi katerih so se oblikovale različne dimenzije družbenega vzdušja. Kot najizrazitejši faktor ugodnega družbenega vzdušja se je izkazal občutek obsojencev, da je zavod in delavci zavoda do njih pravičen in razumevajoč. Ker delavci zavoda, v interakciji z obsojenci, v odločilni meri oblikujejo ugodno ali neugodno družbeno vzdušje v zavodu, se je v raziskavi tudi ugotavljalo obsojenčevo doživljanje različnih vrst delavcev. Razlike v percepciji različnih vrst delavcev so bile izrazite. Medtem, ko so obsojenci ocenili delo vzgojiteljev in inštruktorjev kot večinsko pozitivno, se je pokazalo predvsem negativno doživljanje paznikov. Prav tako raziskava kaže na vpliv demografskih podatkov, kot so starost, izobrazba in dolžina kazni, pri čemer sta predvsem zadnji dve odločilni za dojemanje zavoda in oblikovanje vzdušje. Višja izobrazba in daljše kazni namreč negativno korelirata z ugodnim družbenim vzdušjem. Na podlagi različnih dimenzij naloga torej opiše vrsto družbenega vzdušja v zavodu, ponazori sestavine vzdušja in povezave med dobljenimi faktorji. Splošna ocena družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Celje se sicer nagiba v pozitivno smer, vendar še obstajajo področja zavoda in delavci, ki jih obsojenci doživljajo negativno.
Ključne besede: kazenske sankcije, zavod za prestajanje kazni zapora, družbeno vzdušje, obsojenec, resocializacija, tretman, penologija
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2838; Prenosov: 266
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

4.
5.
BISTVENO ZMANJŠANO PRIŠTEVNI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ
Mateja Plajnšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Bistveno zmanjšana prištevnost pomeni takšno psihično stanje storilca kaznivega dejanja, ki jo večina kazenskih zakonodaj, tudi slovenska, šteje za pomembno okoliščino izvršenega kaznivega dejanja. Le-to stanje lahko vpliva na krivdo v dveh smereh, in sicer, tako da krivdo zmanjšuje (ko je storilcu kaznivega dejanja bilo bistveno oteženo spoštovanje zakonskih norm) ali pa jo celo utrjuje (ko prevladajo druge okoliščine izvršenega kaznivega dejanja, ki povečujejo krivdo ali ko govorimo o actio libera in causa). Bistveno zmanjšano prištevni storilci se štejejo za prištevne in se jim tako izreče obsodilna sodba. Da lahko govorimo o bistveno zmanjšani prištevnosti, morajo biti pri storilcu izpolnjeni določeni biološki in psihološki pogoji. T.i. biološki pogoji, ki pa po svojem izvoru niti niso nujno biološki (so lahko na primer tudi privzgojeni), povzročijo posledice na intelektualni ali voluntativni komponenti (na vsaj eni izmed njiju ali na obeh hkrati) storilčevega odzivanja, tako da so le-te bistveno zmanjšane oziroma omejene. To pomeni, da je storilčeva sposobnost razumeti pomen svojega dejanja oziroma sposobnost imeti lastno ravnanje v oblasti zmanjšana do te mere, da bi moral za dosego ravni, ki se pričakuje od povprečnega, zdravorazumskega, normalnega posameznika, vložiti veliko več napora. To dejstvo je tudi vzrok, zakaj bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu omiliti kazen. Ker pa bi storilec v takšnem psihičnem stanju še vedno lahko, če bi le vložil več mentalnega in voljnega napora, ravnal v skladu z zakonskim predpisi, ga je potrebno vseeno šteti za krivega (seveda ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev kaznivosti) in mu izreči obsodilno sodbo. Slovenski Kazenski zakonik pa ne uzakonja obvezne omilitve kazni, ampak daje zgolj to možnost, ki pa se presoja od primera do primera. Zakon daje tudi možnost izrekanja varnostnih ukrepov, saj gre pri bistveno zmanjšano prištevnih storilcih pogosto za nevarne storilce oziroma storilce s posebnimi značilnostmi. Že biološki pogoji (duševne motnje, manjrazvitosti) lahko v posameznih primerih pokažejo na umestnost uporabe ukrepa psihiatričnega zdravljenja. Pojem prištevnosti in posledično tudi bistveno zmanjšane prištevnosti je pravne narave in z njim lahko operira le sodišče. Ker pa le-to ni usposobljeno in posledično tudi ni pristojno za presojanje o storilčevem duševnem, psihičnem stanju, je nujno sodelovanje s strokovnjaki s psihiatričnega področja. Tako se, v primeru, ko se pojavi dvom o storilčevem stanju duha v času izvršitve kaznivega dejanja, k sodelovanju pritegne izvedenec psihiater. Iz njegovega izvedeniškega mnenja mora izhajati ugotovitev ali je storilec v času izvršitve kaznivega dejanja lahko razumel pomen svojega ravnanja in/ali je le-to lahko imel v oblasti. Sodnikova naloga pa je, da se vrednostno opredeli, seveda ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin kaznivega dejanja, ter poda končno oceno o storilčevi prištevnosti in posledično tudi o njegovi krivdi, ter da ne nazadnje izreče tudi sodbo.
Ključne besede: omilitev kazni, varnostni ukrepi, izvedenec psihiater, biološki in psihološki pogoji, voluntativna in intelektualna komponenta.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2469; Prenosov: 251
.pdf Polno besedilo (723,77 KB)

6.
7.
8.
9.
Postpenalna pomoč : diplomsko delo
Samuel Lukman, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: penologija, kazni, kaznovanje, kazni zapora, postpenalna pomoč, diplomske naloge
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1901; Prenosov: 182
.pdf Polno besedilo (435,01 KB)

10.
OPREDELITEV DOKUMETIRANJA TRANSFERNIH CEN ZA PODJETJE V TISKARSKI DEJAVNOSTI
Ksenija Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Transferne cene so za povezana podjetja pomembno sredstvo, s katerim lahko vplivajo na obdavčitev z davkom od dobička, države pa se zaradi transfernih cen velikokrat znajdejo v položaju, da poberejo manj davka, kot bi ga pri poslovanju mednarodnih podjetij lahko, če bi ta poslovala po tržnih načelih. Iz tega sledi, da so transferne cene za mednarodna podjetja in davčne uprave najpomembnejše davčno področje. Podjetja, ki poslujejo s povezanimi osebami, se morajo zavedati, kako pomembna je priprava dobre dokumentacije o transfernih cenah, s katero dokazujejo upravičenost uporabljenih transfernih cen. Dobra dokumentacija je predvsem takrat, ko ima davčni inšpektor na osnovi pripravljene dokumentacije zadostno količino informacij za identifikacijo pomembnih medpodjetniških transakcij in lahko na osnovi teh informacij oceni tveganje pri oblikovanju transfernih cen.
Ključne besede: transferne cene, mednarodno podjetje, povezane osebe, davčna uprava, dokumentacija, neodvisna tržno načelo, optimiranje dobička, davčna stopnja, davči nadzor, kazni.
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1487; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici