1. Studia Iuridica Miscellanea MMXXI2024 Opis: Monografija predstavlja kompilacijo znanstvenih del visokošolskih učiteljev, sodelavcev in doktorskih študentov s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Namen monografije je predstaviti tekočo znanstveno-raziskovalno dejasvnost in aktualne (delne ali končne) izsledke znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Prispevki obravnavajo številna raznolika pravna področja, vsem pa je skupno, da nudijo izvirne zaključke, ki lahko pomembno botrujejo nadaljnjemu razvoju pravne doktrine v Sloveniji in širše.
Ključne besede: pravne študije, pravoznanstvo, pravna teorija, civilno pravo, pravo EU, procesno pravo, kazensko pravo, upravno pravo
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 394; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (13,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Resnica - pravica v kazenskem postopku II. : diplomsko deloNataša Pešec, 2016, diplomsko delo Opis: Hrbtenica vsakega sodnega postopka so dejstva in dokazi, ki vplivajo na ugotavljanje resnice historičnega protipravnega ravnanja. Način ugotavljanja je tisto, kar zaznamuje vsak sodni postopek in predvsem kazenskega. Ugotavljanje statusa pravne resnice ni povsem odvisno od tistega, kar se je v resnici zgodilo, ampak od pravil zakonodajalca, ki določa dokazno pravo, odvisno pa je tudi od veščin izvajanja dokazov. Razvoj pravosodnih sistemov danes kaže na mnoštvo teh pravil, institutov in akterjev, ki so vpeti v pravni postopek, posebno je pomembno delovanje teh na kazenskem področju, kjer gre za poseg v človekovo osebno svobodo.
Kakšna pravila bo zasnovala posamezna država je odvisno od njenih namenov in ciljev, ki jih država kot oblast želi doseči. Pravila in postopki, ki jih kot oblast predpiše država, kažejo na to ali ta teži k sistemu reševanja sporov med državljani ali k sistemu izvajanja državne politike.
Razumevanje delovanja takšnih pravil, postavljenih s strani države, ne moremo več obravnavati s stališča dveh zgodovinskih modelov akuzatornosti in inkvizitornosti, ampak moramo to razumevanje prikazati na sodobnih modelih delovanja pravosodja. Ti modeli postopkov, predvsem kazenskega prava slonijo na tipih državne oblasti, njene organizacijske ureditve in njene funkcije.
Prednost takšnega poznavanja sodobnih modelov pravosodja, nam da enostavno in logično razlago za uporabo točno določenih pravil, institutov ali postopkov posamezne države, hkrati pa ne prezre tudi zgodovinskega vidika, ki je prav tako logično pojasnjen. V sodobni kompleksnosti pravosodja, lahko na tak način bolje razumemo način izvajanja sodnih obravnav, uporabo določenih institutov, njihov razvoj v določenem tipu oblasti in vpetost različnih akterjev v službi postopka, ne glede na državo, v kateri se kazenski postopek izvaja.
Z vse večjim razvojem in logistiko populacije, narašča vse več različnih kaznivih dejanj, ki se v državah različno obravnavajo, vse bolj pa terjajo tudi sodelovanje ne le na mednarodni ravni ampak tudi v svetovnem merilu. Ugotovljena resnica o kaznivem dejanju v eni državi, ne bo enaka ugotovljeni resnici istega kaznivega dejanja v drugi državi. Kot prvo je zato potrebno razumevanje delovanja kazenskega pravosodja oziroma natančneje razumevanje ciljev in namenov določene države. Sodobni modeli delovanja pravosodja nam tako dajejo jasen vpogled v delovanje sodišč in njihov namen pri uporabi določenih institutov. Ker so ti modeli primerni tudi za širšo razlago obsežnih in kompleksnih sodnih postopkov, lahko služijo kot temelj razumevanja delovanja pravnega sistema tudi v prihodnosti in za katerokoli državo.
Zato sem v diplomski nalogi z opisno oziroma deskriptivno metodo, s študijem različne literature, predvsem pa Mirjana Damaške, ki predstavlja edinstven sodobni model za razumevanje pravosodja, predvsem kazenskega področja, najprej predstavila pojem reaktivistične in aktivistične države, kakšno vlogo lahko ima tip državne oblasti pri zastavljanju (kazenskih) pravil pravosodja in kaj ji daje to pravico. Nadalje sem predstavila zunanje vplive in njihove spremembe, ki so ključni pri zastavljanju pravil glede na namene in cilje države. Ti cilji pa nadalje vplivajo na delovanje pravosodja in s tem v povezavi sem predstavila mešan tip aktivističnega in reaktivističnega pravosodja. V drugem delu tretjega poglavja sem opisala posamezne tipe državne oblasti in tipe pravosodja, kakšni so njihovi vplivi pri obravnavi (protipravnega) dogodka. Tako si lahko bolj predstavljamo kako posamezni instituti delujejo v posameznih tipih državne oblasti. V poglavju štiri in pet sem predstavila ugotavljanje resnice skozi (kazenski) postopek v aktivističnih in reaktivističnih državah ter njihove postopke dokazovanja, ki so odvisni od tega ali država teži k modelu reševanja sporov ali k modelu izvajanja državne politike. Tako sem ob koncu potrdila začetno tezo diplome, da se je iskanje resnice vedno ravnalo po oblasti, ki je zastavila njene meje.
Diplomsko delo sem zaključila s sklepnimi mislimi o izrednem doprinosu Mirjana Damaške, ki je na enostaven način predstavil vpogled in razumevanje v raznolikost (kazenskih) sodnih sistemov različnih držav in s končno mislijo John H. Langbeina;
»Verjamem, da bomo v modernem kontinentalnem kazenskem postopku našli model, ki se mu ni mogoče upreti.«
Morda smo z delom Mirjana Damaške na pravi poti.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, sodobni modeli pravosodja, aktivistična država, reaktivistična država, oblike državne oblasti, kaznivo dejanje, ugotavljanje resnice, ugotavljanje dejstev, tipi pravosodja, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 2950; Prenosov: 247
Celotno besedilo (878,53 KB) |
3. Anglo-ameriško kazensko procesno pravoJurij Filipančič, 2016, diplomsko delo Opis: Delo ponuja predstavitev osnovnih značilnosti zasnove in ureditve anglo-ameriškega akuzatorno-adversarnega sistema kazenskega procesnega prava. Prikaz obsega zgodovinski pregled anglo-saksonskega modela kazenskega postopka od njegovega nastanka in razvoja do vpogleda v poglavitne značilnosti sodobne ureditve adversarnega modela, ki zajema opis strukture kazenskega postopka v ZDA od preiskave kaznivega dejanja do izreka sodbe na I. stopnji. Zadnji del prinaša primerjalni opis poglavitnih razlik med akuzatorno-adversarnim in kontinentalnoevropskim mešanim (akuzatorno-inkvizitornim) sistemom kazenskega procesnega prava, v sklepu pa najdemo še predlog sprememb, o katerih bi bilo, po mnenju avtorja, morda vredno razmisliti pri nadaljnji modernizaciji slovenskega kazenskega postopka.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, kazenski postopek, anglo-ameriško kazensko procesno pravo, advesarni sistem, mešani sistem, akuzatorno-adversarni model, akuzatorno-inkvizitorni model, kazenski postopek ZDA ...
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 8564; Prenosov: 292
Celotno besedilo (3,30 MB) |
4. International criminal cooperation extradition and surrender procedures - modern trends and problemsMiha Šepec, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Purpose:
The time when each country praised its own criminal repression and avoided cooperation with other countries has long past. Today criminal cooperation in Europe is at its peak and includes extradition and surrender procedures for criminal suspects, defendants and those accused of a criminal offence.
Although international cooperation and unification of procedural regulations is important for prosecution of international crimes, there are also dilemmas regarding the excessive uniformity of rules - especially when acts that safeguard human rights are adjusted on account of “effective and fast” cooperation.
It is the purpose of this article to explain the history, modern trends and possible problems that extradition and surrender procedures present in today’s criminal law cooperation in the countries of Central and Eastern Europe.
Methods:
The article is theoretical and practical in nature. Deductive, inductive and systematic methods of research are used to define the trends and problems of extradition and surrender procedures. The Comparative method is used to determine regulation restrictions and legal practice in other European countries.
Findings:
Extradition procedures are politically based cooperation, while surrender procedures are more of a judicial cooperation. Extradition procedures are slow, complex, ineffective but offer more legal guarantees to the suspect/defendant/ accused, while surrender procedures are fast, effective, based on the principle of trust and mutual recognition between countries of European Union, but offer less legal guarantees.
Research limitations / implications:
Findings here are important for law enforcement agents and judges. The article presents basic two approaches to criminal law cooperation regarding transfers of persons between countries. It also points out the basic dilemmas that both procedures present in today’s law practice and solutions on how to avoid these problems.
Originality/Value:
Institutions responsible for extradition or surrender procedures should take our concerns into considerations when they initiate or have to respond to an extradition or surrender demand or proposal.
Ključne besede: kazensko pravo, kazensko sodelovanje, izročitev, predaja, Evropska konvencija o izročitvi, predajni postopki, kazensko procesno pravo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1491; Prenosov: 62
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvoraJanja Špitalar, Jakob Demšar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: kazensko pravo, kazensko procesno pravo, protipravna premoženjska korist, dokazno breme, obrnjeno dokazno breme, odvzem premoženjske koristi, gospodarska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1802; Prenosov: 343
Povezava na celotno besedilo |
6. PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV DOKAZNEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKI SLOVENIJIMaja Šeruga, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kazenski postopek Republike Slovenije in Združenih držav Amerike, ki velja v 21. stoletju za edino svetovno velesilo. Zakaj smo se odločili primerjati slovenski postopek z ameriškim je zato, ker sta sistema v določenih pogledih enaka, vendar imata vseeno temeljne razlike. Primerjava velesile in majhne države, ki je večina sveta ne pozna se zdi dobra tema.
Da država poskrbi za kaznovanje storilcev kaznivega dejanja je potreben ne samo zakon o kaznivih dejanjih in določenih sankcijah, ampak tudi zakon, ki določa potek postopka in omogoča pravičen postopek za vsakogar. Torej je kazenski postopek urejen s pravnimi pravili, ki se jih procesni subjekti kazenskega postopka morajo držati.
Najpomembnejši se zdi postopek na glavni obravnavi, saj je tamkajšnjo dogajanje največjega pomena za obsodbo ali oprostitev domnevnega storilca kaznivega dejanja. Kot bomo zasledili, imata obe državi glavno obravnavo, kjer poteka dokazni postopek in sprejemanje končne odločitve, vendar se pristojnosti subjektov razlikujejo. V Sloveniji poznamo poklicne sodnike ki sprejemajo odločitve, medtem ko si pristojnost v Ameriki deli sodnik skupaj s poroto.
Vendar obe državi strmita k pravičnemu kazenskemu postopku in k odkritju resnice s kaznovanjem storilca kaznivega dejanja. In s tem zagotavljata red v državi.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, temeljna načela kazenskega postopka, organizacija in sestava sodišč, Združene države Amerike, porotni sistem, psihološka okužba, argumentacija sodb, dokazni postopek.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 1870; Prenosov: 344
Celotno besedilo (583,51 KB) |
7. MEDNARODNA PRAVNA POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH (TEMELJNI POJMI) S POUDARKOM NA SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKOMarko Filip Kolbl, 2014, diplomsko delo Opis: Predmet obravnave v mojem diplomskem delu je mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah s poudarkom na sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki predstavlja obliko mednarodne kazenskopravne pomoči med dvema državama kot subjektoma kazenskopravnega sodelovanja. Kazenskopravna pomoč med državami pa je edina prava rešitev za odkrivanje in preprečevanje čezmejnega kriminala. Zato sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška odločili, da bosta sklenili meddržavne sporazume, ki urejajo t.i. malo mednarodno kazenskopravno pomoč, medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah in izročitev .
Vendar kasneje sta republiki Slovenija in Hrvaška postali članici Evropske unije in tako vstopili v njen pravni red. Pravila pravnega reda Evropske unije pa prav tako urejajo določbe o mednarodni kazenskopravni pomoči med državami članicami Evropske unije. Tako se postavi vprašanje, kateri pravni akt se uporabi v primeru kazenskopravnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško? Ali je to pravni akt Evropske unije ali ratificiran meddržavni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško? To vprašanje pride v poštev samo takrat, kadar pravni akt Evropske unije in ratificiran meddržavni sporazum urejata isto materijo mednarodnega kazenskega procesnega prava. Da v tem primeru pridemo do odgovora, je potrebno upoštevati pravila o hierarhiji mednarodnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno kazensko procesno pravo, mednje spadajo tudi ratificirani meddržavni sporazumi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in predhodne in končne določbe pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo isto materijo.
Da bi razumeli koncept mednarodne kazenskopravne pomoči, je potrebno predstaviti in opredeliti osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z mednarodno kazenskopravno pomočjo in temeljna načela, na katerih osnovni pojmi slonijo. Ta temeljna načela so produkt načel najbolj civiliziranih narodov in imajo dvojno naravo: kot temeljna načela prava Evropske unije in temeljna načela mednarodnega kazenskega procesnega prava. Zato je moje diplomsko delo posvečeno tudi tej temi.
Seveda pa mora mednarodna kazenskopravna pomoč slediti svojemu cilju. Ta cilj pa je uspešen pregon čezmejnega kriminala v najboljši možni meri.
Zato se postavlja naslednje vprašanje, kateri pravni akti omogočajo boljši kazenski pregon čezmejnega kriminala? Ali so to pravni akti Evropske unije ali ratificirani meddržavni sporazumi med RS in RH? Odgovor na to vprašanje bo potekal sočasno s primerjavo obeh vrst pravnih aktov.
Pri pregonu čezmejnega kriminala med posameznima državama pa odigrajo svojo vlogo tudi nacionalni predpisi držav. Ti se uporabljajo takrat, kadar mednarodni pravni akti določene materije ne urejajo . V Republiki Sloveniji je ta predpis Zakon o kazenskem postopku (ZKP) . V Republiki Hrvaški pa je takšen predpis Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoći (ZOMPO) . Takšno uporabo imenujemo subsidiarna uporaba nacionalnega predpisa države.
---------------------------------------------
1 Pogodba o pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 10/94, Hrvaška; Pogodba o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št.10/94, Hrvaška; Pogodba o izročitvi z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 2/95,Hrvaška.
2 Republika Slovenija je postala članica Evropske unije 1.4.2004, Republika Hrvaška pa je postala članica Evropske unije 1.7.2013.
3 Mednarodna kazenskopravna pomoč se daje po določbah ZKP zgolj, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače (514. člen ZKP).
4 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994.
5 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, mednarodna kazenskopravna pomoč, mednarodno kazensko procesno pravo, meddržavni sporazum, pravni akti Evropske unije
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 3239; Prenosov: 382
Celotno besedilo (780,28 KB) |
8. DOPUSTNOST IN DOKAZNA VREDNOST ELEKTRONSKIH DOKAZOV V PRIMERJALNI PERSPEKTIVIMia Jazbec, 2013, diplomsko delo Opis: Danes ljudje digitalne sledove in elektronske dokaze puščamo skoraj vsepovsod, ne da bi se tega zavedali. Puščamo jih pri opravljanju vsakdanjih opravil, kot je npr. brskanje po internetu, prebiranje elektronske pošte, plačevanje kupljenega blaga z bančnimi karticami, elektronsko bančništvo itd. V današnjem svetu hitrega razvoja sodobne tehnologije postaja elektronski dokaz vse pomembnejši in pogosto tudi edini dokaz za dokazovanje kriminalitete v zvezi z računalniki, ki z razvojem sodobne tehnologije vse bolj narašča.
Ker digitalne sledi in elektronski dokazi v svetu obstajajo v nam nerazumljivem računalniškem jeziku, jih je za to, da bi lahko postali dokazno sredstvo v sodnih postopkih, potrebno "prevesti" v razumljiv jezik. To pa je naloga digitalne forenzike, ki postaja vedno pomembnejše orodje pri odkrivanju in analiziranju kriminalitete v zvezi z računalniki.
Elektronski dokazi so sicer pravno izenačeni s klasičnimi dokazi, vendar imajo nekatere tehnične značilnosti, ki kljub pravnemu enačenju s klasičnimi dokazi zahtevajo drugačen pristop pri ocenjevanju in vrednotenju pravne dopustnosti in dokazne vrednosti. Da bi torej elektronski dokazi bili dopustni na sodišču, mora policija z njimi pri zbiranju, preiskovanju in analiziranju ravnati izredno pazljivo, sodišča pa morajo za pravilno oceno njihove dokazne vrednosti poznati temeljne postopke in pravila za pridobivanje teh dokazov.
Ključne besede: digitalna forenzika, elektronski dokazi, pravna dopustnost, dokazna vrednost, kazenska zakonodaja, kazensko procesno pravo
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 2090; Prenosov: 210
Celotno besedilo (509,30 KB) |
9. EKSKLUZIJA NEVELJAVNIH DOKAZOV - PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV KAZENSKEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKE SLOVENIJEDaliborka Dakić, 2013, diplomsko delo Opis: Za preprečevanje ali vsaj zmanjšanje kriminalitete je nujno potrebno, da država izvaja tako imenovano kazensko represijo. Podlago za to predstavlja kazenska zakonodaja, pri čemer zraven kazenskega zakonika, ki določa posamezna kazniva dejanja ter sankcije, ki se izrečejo storilcu kaznivega dejanja, potrebuje država tudi vir, ki določa postopek s katerim se ugotavljajo pogoji za kaznovanje, torej Zakon o kazenskem postopku.
V diplomskem delu smo tako prikazali kazensko postopkovno ureditev ZDA in RS, pri čemer smo se omejili na institut ekskluzije, kateri predstavlja procesnopravno sankcioniranje kršitev dokaznih prepovedi. Tako smo poudarili različno pravno ureditev, kot posledico zgodovinskega razvoja, hkrati pa izpostavili druge temeljne institute kakor tudi doktrine, ki so primarno usmerjene bodisi v učinkovitost postopka bodisi v varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem povzemamo, da je temelj za kakršnokoli varstvo v okviru kazenskega procesa, pravni dokument, ki je lahko konvencija, ustava ali zakon, v sistemih »common law« pa tudi sodbe najvišjih sodišč.
Subjekti, ki so zavezani k spoštovanju teh dokumentov, torej primarno temeljni procesni udeleženci, pa so poklicani da postopajo v skladu z njimi in poskušajo preprečiti vsak obid le-teh.
Ob ugotovitvi, da obe zgoraj navedeni državi strmita k istemu cilju, torej učinkovitemu postopku in zagotovitvi pravic obdolženca, le da z uporabo različno urejenih sredstev, zaključujemo, da je potrebno, kljub različnostim, obe pravni ureditvi spoštovati, pri tem pa predsodke pustiti ob strani.
Ključne besede: ekskluzija, kazensko procesno pravo, obdolženec, materialna resnica, neveljaven dokaz, človekove pravice, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
Objavljeno v DKUM: 16.04.2013; Ogledov: 2292; Prenosov: 521
Celotno besedilo (667,19 KB) |
10. |
