SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1931; Prenosov: 351
.pdf Polno besedilo (615,28 KB)

2.
IMPLEMENTACIJA IZBRANIH MEDNARODNIH INKRIMINACIJ V SLOVENSKI PRAVNI RED
Ines Antolinc, 2009, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je z osamosvojitvijo ter vstopom v mednarodne institucije nase prevzela tudi obveznost, da bo svojo zakonodajo prilagodila ureditvi, ki izhaja iz mednarodnopravnih aktov. V pričujočem diplomskem delu sem skušala na kratko prikazati uspešnost ali neuspešnost izpolnjevanja omenjene obveznosti s strani Republike Slovenije in oceniti skladnost slovenskega (kazenskega) prava z izbranimi mednarodnimi inkriminacijami, uzakonjenimi v različnih univerzalnih in regionalnih mednarodnopravnih dokumetih. Uvodoma vzpostavljam povezavo med mednarodnim pravom, mednarodnim varstvom človekovih pravic, kazensko odgovornostjo posameznika in notranjim pravom posameznih držav z namenom bralca seznaniti z nekaterimi pomembnimi dosežki sodobnega mednarodnega (kazenskega) prava. Diplomsko delo je vsebinsko razdeljeno na dva dela. V prvem delu opredeljujem teoretično problematičen pojem mednarodnih hudodelstev in mednarodnih zločinov ter njihovo še vedno nedorečeno delitev. Nadalje zaradi razumevanja implementacije mednarodnopravnih pravil v nacionalne zakonodajne sisteme obravnavam razmerje tako med mednarodnim in nacionalnim pravom kot med nacionalnim in mednarodnim kazenskim pravom, saj je eden izmed temeljnih problemov pri slednjem kot posebni pravni disciplini v nastajanju vprašanje, ali in kako se norme mednarodnega kazenskega prava uveljavljajo v domačem pravu in v pravni praksi držav članic globalne ali regionalnih mednarodnih skupnosti. Mednje sodi tudi Republika Slovenija. V drugem delu obravnavam šest izbranih mednarodnih hudodelstev in mednarodnih zločinov (genocid, mučenje in sorodna ravnanja, nezakonit promet z mamili in psihotropnimi substancami, ogrožanje mednarodne varnosti zračnega prometa, pranje denarja in ogrožanje okolja) z vidika njihove prepovedi v pomembnejših univerzalnih in regionalnih mednarodnopravnih aktih. Ob koncu vsakega podpoglavja pa kot najpomembnejše analiziram in primerjam vsebino inkriminacij v slovenskem pravnem redu (predvsem v novem Kazenskem zakoniku (KZ-1)) in ugotavljam njihovo skladnost s prej omenjenimi mednarodnimi inkriminacijami.
Ključne besede: mednarodna hudodelstva, mednarodnopravni akti, nacionalna implementacija, genocid, mučenje, nezakonita proizvodnja in promet z mamili, ogrožanje mednarodne varnosti zračnega prometa, pranje denarja, ogrožanje okolja, Kazenski zakonik (KZ-1)
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2123; Prenosov: 260
.pdf Polno besedilo (853,92 KB)

3.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN
Tomaž Zlatar, 2010, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom sem predstavil splošni pregled razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin z vidika kazenskega prava in sicer od začetka njihovega nastajanja v najbolj preprostih oblikah, najprej nezapisanih, kasneje vedno bolj vključenih v razne pravne akte, vse do sedanjega časa, v katerem so te pravico strokovno opredeljene, pravno priznane in varovane. Na ta način se nekako vidi pojmovanje vrednosti, poznavanja ter priznavanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njihovo postopno vpeljevanje v pravno veljavne zapise ter moderne kodifikacije in pravne dokumente. Predstavil sem tudi podrobnejši pregled ureditve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v našem pravnem sistemu in sicer v Ustavi republike Slovenije in Kazenskem zakoniku Republike Slovenije v smislu podrobnejše opredelitve teh pravic v posameznem od teh pravnih aktov, na drugi strani pa tudi pregled, na katere načine in s kakšnimi varovali so posamezne pravice zaščitene v primeru njihovih kršitev. Vključil sem tudi teoretične opredelitve klasifikacij človekovih pravic v posamezne skupinske sklope. Namen celotnega diplomskega dela je predstaviti razvoj človekovih pravic in temeljnih svoboščin skozi čas, njihova umestitev v moderne pravne akte s teoretičnimi opredelitvami teh pravic in njihovo umestitev ter varovanje v našem pravnem sistemu. Nenazadnje želim tudi prikazati, v okviru našega pravnega sistema, da človekove pravice in temeljne svoboščine vendarle niso absolutno nedotakljive, saj obstajajo določeni postopki in zakonske podlage, ki omogočajo omejitev teh pravic, s čimer se zagotavlja nemoteno in pravično delovanje sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: Ključne besede: kazensko pravo, človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustava Republike Slovenije, Kazenski zakonik, pravni sistem.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 2913; Prenosov: 550
.pdf Polno besedilo (621,79 KB)

4.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 2161; Prenosov: 345
.pdf Polno besedilo (7,75 MB)

5.
HULIGANSTVO KOT KAZENSKOPRAVNI DELIKT
Franjo Selišnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1.
Ključne besede: Kazenski zakonik, KZ-1, nasilje, huligani, rasizem, kazensko materialno pravo, kaznivo dejanje, prekršek, pridržanje.
Objavljeno: 15.02.2012; Ogledov: 2323; Prenosov: 328
.pdf Polno besedilo (1,89 MB)

6.
7.
NASILJE V DRUŽINI KOT SOCIALNI IN KRIMINOLOŠKI PROBLEM
Ines Magdič, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenski kazenski zakonik v enaindvajsetem poglavju ureja kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Poglavje zajema osem členov, ki govorijo o dvojni zakonski zvezi, spremembi rodbinskega stanja, odvzemu mladoletne osebe, nasilju v družini, zanemarjanju otroka in surovem ravnanju, kršitvi družinskih obveznosti, neplačevanju preživnine ter krvoskrunstvu. S spremembo kazenskega zakonika novembra 2008, je bilo v 191. členu določeno samostojno kaznivo dejanje, nasilje v družini. Družina, kot osnovna celica vsake družbe, je podvržena mnogim dejavnikom. Razvoj družbe je pustil na tradicionalni družini velik pečat. Iz strogo patriarhalne družine, kjer je bil oče glava družine, se je »razvila« enakopravna družina. Družina je skupnost, ki svojim članom zagotavlja varnost, zavetje, osnovne potrebe človeka. Je pa tudi kraj, kjer se zgodi največ nasilja. Nasilje v družini je zelo kompleksen pojav, veliko krat tudi neraziskan. Z nasiljem kaže ena oseba nad drugo premoč in nadzor. Raziskave so pokazale, da je največ žrtev med ženskami in otroci, kot najranljivejšima skupinama. Veliko nacionalnih programov pa danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja, ter nasilju nad starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je največ nasilja moških nad ženskami. Danes poznamo in je sprejetih veliko zakonodaj s področja nasilja, Slovenija je ratificirala mednarodne konvencije, ki govorijo o preprečevanju nasilja v družini, predvsem nad ženskami in otroci. Preprečevanju nasilja je posvečeno veliko literature, ustanovljene so nevladne organizacije za pomoč žrtvam nasilja, storilcem nasilja. Potekajo razna izobraževanja tako strokovnega osebja kot medijev, državnih ustanov, nevladnih organizacij. Toda kljub temu je veliko dejavnikov, ki še vedno onemogočajo in preprečujejo učinkoviti reševanje nasilja. Gre za družbeni problem, ki ga je potrebno reševati, država je dolžna svojim državljanom zagotoviti varnost in temeljne človekove pravice. Še vedno se največjo vlogo pripisuje policiji, ki pa je velikokrat pri svojem delu neuspešna, saj nasilje v družini zahteva celovit pristop, kar zajema tudi pomoč žrtvam in nasilnežu samemu, finančno pomoč, svetovanje, kar pa lahko nudijo strokovno izobraženi ljudje. Kljub vsem naporom, ki jih vložijo tako policija, centri za socialno delo, kot tudi nevladne organizacije, pa smo danes še vedno priča različnim zgodbam o nasilju, ko ima npr. mož v kleti zaprto ženo, ali pa mati v sobi brez elektrike in vode zaprte svoje otroke. Še vedno velja, da je največ nasilja v družbi, ki nasilje jemljejo, kot družbeno sprejemljivo vedenje. Nasilje v družini pa ne nazadnje vpliva tudi na otroka, na njegovo primarno socializacijo, na njegov razvoj in vedenje. Družina ima velik vpliv na otrokovo vedenje, na njegov odnos do sočloveka, na delinkventnost mladoletne osebe. Kako vpliva nasilje v družini na mladoletnega otroka ter kakšni vzgojni ukrepi in kazni doletijo mladoletne prestopnike, sem raziskovala v zadnjem delu diplomske naloge.
Ključne besede: kazenski zakonik, kazniva dejanja, družina, nasilje v družini, ženske, otroci, mladoletni prestopniki.
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1800; Prenosov: 287
.pdf Polno besedilo (970,46 KB)

8.
Primerjava kazenskih zakonikov Republike Slovenije od leta 1984 do 2010 : (izbrano poglavje: Kazniva dejanja zoper premoženje)
Adis Hozić, Sonja Kotnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi sem predstavil spremembe, v poglavju Kazniva dejanja zoper premoženje, v treh kazenskih zakonikih (1984, 1994 in 2008) in njihovih novelah. Naredil sem primerjavo kazenskih sankcij za te člene. Pripravil sem pregled statističnih podatkov o najbolj pogostih kaznivih dejanjih zoper premoženje, (tatvina, velika tatvina, odvzem motornega vozila, goljufija, prikrivanje, poškodovanje tuje stvari, rop, roparska tatvina in zatajitev). Naredil sem primerjavo trendov za zgoraj navedenih devet vrst kaznivih dejanj zoper premoženje. Rezultate sem prikazal numerično, grafično in analiziral sem zakonodajo za teh devet vrst kaznivih dejanj zoper premoženje. Število kaznivih dejanj in kazenske sankcije so se od leta 1984 do leta 2010 spreminjale zaradi sprememb v političnem in ekonomskem sistemu ter v družbi. Vidno je, kako so bile kazenske sankcije opredeljene v prejšnjem sistemu in kako so določene danes. Na koncu diplomske naloge sem predstavil ugotovitve in največje spremembe ter podal svoje mnenje.
Ključne besede: kazniva dejanja, kazenske sankcije, varnostni ukrepi, kazenski zakonik, statistični pregledi, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.03.2013; Ogledov: 756; Prenosov: 192
.pdf Polno besedilo (837,71 KB)

9.
Vpliv spremembe kazenske zakonodaje na preiskovanje gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Ines Brezovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: S 1.11.2008 je začel veljati nov kazenski zakonik, ki je s 14.5.2011 dočakal dopolnitve, ki so prinesle kopico novosti na področju gospodarske kriminalitete. Prenovljen zakonik namreč pojem gospodarske dejavnosti bistveno razširja, tako da lahko pokrije sedanjo »sivo cono« pri nalogah, ki ne sodijo neposredno v pridobitni sektor in tudi ne k javnim pooblastilom (zdravstvo, šolstvo, šport, humanitarne dejavnosti), kjer vseh zlorab položaja in korupcije zaradi utesnjujočih zakonskih opisov večkrat ni bilo mogoče uspešno preganjati. Z diplomskim delom sem tako poskusila ugotoviti, ali spremembe kazenskega zakonika bolj rigorozno obravnava gospodarsko kriminaliteto in zajame večji spekter kriminalnih dejanj. Ugotovila sem, da je dobro leto uporabe zakonika že prineslo prve spremembe, saj se je v zadnjem času povečalo število dokončno izpeljanih obsodb v primerih gospodarske kriminalitete, vendar je številčnih podatkov še premalo, da bi lahko govorili o statistično pomembnih podatkih glede na pretekla leta. Za omenjeno bo potrebno vsaj še dve do tri leta natančnega spremljanja izvrševanja zakonika. Kljub vsemu pa naloga prinaša pomemben vpogled v sprejete novosti in podaja kritično analizo sprememb.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, kazenski zakonik, spremembe, diplomske naloge
Objavljeno: 04.10.2013; Ogledov: 622; Prenosov: 147
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

10.
OKROŽNO SODIŠČE CELJE MED 1924 IN 1929
Karmen Turnšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Okrožno sodišče Celje med 1924 in 1929« prikazuje delovanje kazenskopravnega sistema v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev do uveljavitve nove kazenske zakonodaje leta 1930. V državi, ki je nastala v letu 1918, je na slovenskih tleh še vedno deloval pravni sistem Avstro-Ogrske. Drugod po državi pa so izvajali drugačno sodno prakso, kajti razlike med raznimi jugoslovanskimi pokrajinami so bile prevelike, da bi jih bilo moč rešiti z razširitvijo enega izmed obstoječih pravnih redov na vso državo. Po nastanku kraljevine je oblast poskušala kazensko pravo poenotiti. Začelo se je z uvajanjem IX. in X. poglavja srbskega kazenskega zakonika na ozemlju celotne države. Celih dvanajst let so potrebovali, da so sestavili kazenski zakonik, ki se je uveljavil po vsej državi. V vmesnem času, ko sta bila v veljavi oba zakonika, so vedno kaznovali z milejšo kaznijo, kajti kaznovalna politika iz srede 19. stoletja je bila mnogokrat strožja v primerjavi z novejšo zakonodajo in ni več odražala dejanskih razmer v družbi. Naloga prikazuje, kako so se spremembe na pravnem področju odražale v praksi skozi delovanje Okrožnega sodišča Celje. Pri prebiranju sodnih spisov ne moremo spregledati človeških stisk, ki so mnogokrat pripeljale do kriminala. Slabe socialne razmere, zanemarjena vzgoja, posledice vojne, duševne stiske in še mnogo drugih vzrokov je vplivalo na sojenje in mnogokrat je sodni dvor podelil manjšo kazen, kot je bila zakonsko določena.
Ključne besede: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; zgodovina Celja; pravna zgodovina; Okrožno sodišče Celje; avstrijski kazenski zakonik; kazenskosodni proces.
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 952; Prenosov: 117
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici