| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija primera obravnave kaznivega dejanja posilstva mladoletnice v predkazenskem in kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Adriana Dejak, 2023, diplomsko delo

Opis: Kaznivo dejanje posilstva je eno hujših kršitev temeljnih človekovih pravic, ki se obravnava po 1. odstavku 170. člena Kazenskega zakonika – 1. V danem diplomskem delu se skozi šest raziskovalnih vprašanj odvija razplet celotne študije primera kazenske ovadbe kaznivega dejanja posilstva mladoletnega oškodovanega dekleta, katere storilec dejanja je znana oseba. V študiji primera je zajet celoten postopek kazenske ovadbe, ki zajema vse podrobnosti o predkazenskem in kazenskem postopku. Za lažje razumevanje primera je študija razdeljena po logičnih in sledečih si poglavjih, ki opisujejo ter razlagajo primer. Delo je razdeljeno na analizo predkazenskega postopka – ta vključuje opis dela policije in usmerjanje državnega tožilca v primeru; ter analizo kazenskega postopka, ki je, razumljivo, bistveno daljša, zahtevnejši in obširnejša. V njej se je potrebno poglobiti na delo, ki ga opravi državni tožilec v ovadbi, na samo sodno preiskavo, vključiti je potrebno tudi izvedenstvo in ga analizirati po vsakem danem mnenju; in kako le to vpliva na ovadbo in zaključek tega postopka. Obdelati je bilo potrebno še glavne obravnave, ki so bile zastavljene med primerom kot predmet razsodbe. Velik del zaključnega dela, ki se ga je naloga želela dotakniti, so posledice in pečat, ki jih tako hudo poseganje v temeljne človekove pravice prinesejo žrtvi kaznivega dejanja. V delu se analizira tudi vpliv kazenskega postopka, psihične in druge posledice ter spopadanje s strahom, za katere se v delu izrazi mnenje o kritični izkušnji s strani žrtve same.
Ključne besede: posilstva, mladoletnice, oškodovanke, kaznivo dejanje posilstva, kazenski postopki, predkazenski postopki, obdolženi, izvedenstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (674,72 KB)

2.
Kazenskopravna ureditev ekskluzije dokazov v Sloveniji in Združenih državah Amerike : magistrsko delo
Andreja Hren, 2018, magistrsko delo

Opis: Dokazni postopek je sredstvo, s katerim stranki uveljavljata svoje zahteve in verzije. Bistvo je razmerje med posameznikom in državo, ki pa mora biti enakopravno. Bistvo ekskluzije je, da prepreči, da bi se nezakonito pridobljeni dokazi uporabili v kazenskem postopku. V primeru uporabe takih dokazov, gre za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in pa tudi procesne kršitve. Pojem ekskluzija dokazov izvira iz Združenih držav Amerike in je tam tudi najdosledneje izpeljan. Slovenija in ZDA imata v nekaterih primerih podobno ureditev, vendar pa obstajajo tudi tiste ključne razlike med njima.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, dokazi, dokazni postopki, ekskluzija dokazov, človekove pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.08.2018; Ogledov: 1424; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Ekonomska upravičenost uporabe metod digitalne forenzike
Liljana Selinšek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek skuša povezati področje ekonomske analize prava z uporabo digitalnih forenzičnih metod, ki so v sodobni informacijski družbi čedalje bolj uporabno sredstvo za dokazovanje znakov različnih kaznivih dejanj, pa tudi drugih pravno pomembnih dejstev. Avtorica izhaja iz temeljne hipoteze, da je dokazovanje z metodami digitalne forenzike primerno uporabiti le, kadar pričakovana korist od tako zbranih dokazov presega stroške digitalne forenzične preiskave. Hkrati opozarja, da so stroškovni vidiki digitalne forenzike izjemno kompleksni, saj segajo na področje bitke med komercialnimi in odprtokodnimi orodji za digitalne forenzične preiskave, kjer trčijo interesi tehnoloških podjetij, ki razvijajo forenzično programsko opremo, interesi policije in pravosodja ter interesi potrošnikov.
Ključne besede: digitalna forenzika, kazenski postopki, ekonomska analiza prava, elektronski dokazi
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1004; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (112,86 KB)

4.
TEMELJNE RAZLIKE MED KONSENZUALNIM IN REDNIM KAZENSKIM POSTOPKOM
Matija Fras, 2016, diplomsko delo

Opis: Razrast kriminalitete in pojav novih oblik kaznivih dejanj sta v sodobnem času pripeljala kazenski postopek do točke, kjer se sodišča soočajo s preobremenjenostjo in dolgotrajnimi postopki. Zato so države začele sprejemati ukrepe za zagotovitev večje hitrosti, učinkovitosti in ekonomičnosti kazenskih postopkov. Ti ukrepi zajemajo konsenzualne oblike reševanja kazenskih zadev, katere temeljijo na reševanju kazenskopravnega spora z oblikovanjem sporazuma med strankami. Predmet in vsebina sporazuma je predvsem dogovor o kazenski sankciji. Cilj konsenzualnih oblik je rešitev kazenskih zadev s sporazumnim skrajšanjem ali izognitvi kazenskega postopka. Najprej so se konsenzualni instituti pojavili v državah angloameriškega pravnega sistema. Med najbolj zloglasnimi je ameriški plea bargaining. Sčasoma so te institute v svoje pravne rede začele vnašati tudi države kontinentalnega pravnega sistema, med njimi tudi naša država. Do sedaj je bilo pri nas vpeljanih kar nekaj takšnih institutov: odstop kazenske zadeve v poravnavo, pogojna odložitev kazenskega pregona, kaznovalni nalog, predobravnavni narok, sporazum o priznanju krivde in konsenzualnost v postopku proti mladoletnikom. Teorija, praksa, pa tudi splošna javnost, so sprejeli vpeljavo konsenzualnih institutov z mešanimi občutki, saj so le-ti predmet tako pozitivnega odobravanja kot tudi kritik. Po eni strani je vprašljivo spoštovanje oziroma možnost kršitve ustavno zagotovljenih načel, načel kazenskega postopka in nezagotavljanje procesnih jamstev obdolžencu, med katerimi so zlasti: načelo zakonitosti, načelo individualizacije kazenske sankcije, pravica do sojenja, pravica do obrambe, načelo enakosti orožij, ločenost funkcij pregona, obrambe in sojenja, načelo proste presoje dokazov, načelo materialne resnice, domneva nedolžnosti, pravica do molka, privilegij zoper samoobtožbo, načelo javnosti in pravica do pritožbe. Konsenzualni postopki pa po drugi strani omogočajo hitrejše končanje spora, razbremenitev vseh udeležencev v postopku, izognitev stigmatizaciji obdolžencu in gotovost zadoščenja oškodovancu. Kot vsak procesni institut, tudi konsenzualni instituti zahtevajo sprotno nadgrajevanje, da bi njihova uporaba pomenila čim bolj učinkovito in hitrejšo rešitev kazenskih zadev, hkrati pa zadostila načelu pravičnosti in vsem ostalim načelom v postopku. Pri tem se lahko obrnemo na spoznanja in možne predloge sprememb konsenzualnosti teorije in prakse drugih držav.
Ključne besede: redni kazenski postopek, konsenzualnost, konsenzualni postopki, tipi kazenskega postopka, temeljnja načela kazenskega postopka, plea bargaining, vloge udeležencev v kazenskem postopku
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1461; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (745,75 KB)

5.
Ukrepi proti sekundarni viktimizaciji otrok v kazenskem postopku : ameriški in slovenski vidik
Urša Habič, 2015, diplomsko delo

Opis: Sekundarna viktimizacija se pojavi, ko žrtev prvič vstopi v stik s policijo in kasneje s sodnim sistemom. Kaže se skozi negativne reakcije okolja in različnih državnih organov, čeprav nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so razumevanje pravnih pojmov in pravnega sistema, izpostavljenost večkratnim intervjujem, dolgi sodni postopki, izid sojenja ter pričanje v sodni dvorani. Sekundarni viktimizaciji so še posebno izpostavljene tako imenovane izredno ranljive skupine, v katere spadajo tudi otroci. V diplomski nalogi smo z pomočjo retrospektivno deskriptivne metode pregleda literature izpostavili najpogostejše ali najkontroverznejše ukrepe, ki jih uporabljajo Združene države Amerike za dobrobit otrok v kazenskem postopku, kot so predhodne priprave na pričanje, prisotnost podporne osebe, uporaba anatomskih lutk, prikaz posnetih pričanj in uporaba CCTV kamere za namene pričanja v živo, ter predstavili njihove prednosti ter slabosti. Poleg tega smo pa tudi pregledali zakonodajo te države, kako le-ta ureja uporabo teh ukrepov in pod kakšnimi pogoji. Ker Slovenija ne uporablja veliko ukrepov za zmanjševanje sekundarne viktimizacije, smo predstavili vse, ki zadevajo sodelovanje otrok v kazenskem postopku, v tem primeru prisotnost osebe, ki ji otrok žrtev ali priča zaupa, prepoved neposrednega zaslišanja otrok žrtev, napotitev pooblaščenca, izključitev javnosti iz glavne obravnave ter odstranitev obdolženca in izpostavili probleme, ki pri uporabi naštetih ukrepov nastanejo. Čeprav ZDA uporablja veliko več ukrepov, le-ti niso tako drugačni od slovenskih, saj lahko vidimo med njimi kar nekaj podobnosti. Obe državi dovoljujeta prisotnost podporne osebe, odstranitev ali zakritost obdolženca med pričanjem mladoletne priče in izključitev javnosti iz glavne obravnave v skrajnih primerih. Za druge ukrepe, ki jih ZDA uporablja, mi pa ne, pa smo ugotovili, da je njihova implementacija popolnoma možna, čeprav pri tem nastanejo nekateri problemi, večinoma finančne ali tehnične narave. V slovenski zakonodaji bi bilo potrebno le spremeniti nekatere člene Zakona o kazenskem postopku [ZKP] ali dodati nove, da bi dovolili uporabo novih ukrepov, uvesti usposabljanje strokovnjakov, tako za izpraševanje otrok kot za pravilno uporabo ukrepov in nakupiti opremo, ki bi se uporabljala izključno za potrebe izpraševanja otrok.
Ključne besede: kazenski postopki, otroci, viktimizacija, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.09.2015; Ogledov: 1375; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (623,83 KB)

6.
PRIZNANJE KRIVDE V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM KAZENSKEM POSTOPKU
Tine Venišnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet preučevanja diplomske naloge je ureditev kazenskega postopka, kot ga uvaja novela ZKP-K, sprejeta novembra 2011, ki predstavlja pomemben korak v dosedanjem postopnem reformiranju slovenskega kazenskega postopka. Ta poteka v smeri od tradicionalnega kontinentalnega modela do sodobnejših modelov, ki se različno imenujejo: participativni, konsenzualni, pogajalski in tudi adversarni. Nova ureditev prinaša nekatere nove institute, ki omogočajo, da se kazenski postopek hitreje konča, v ospredju teh institutov pa je obdolženčevo priznanje krivde kot ključni element, od katerega je odvisen izid konkretnega postopka. Največ pozornosti je namenjeno institutu pogajanja o krivdi, znamenitemu plea bargaining-u, ki je znan iz Združenih držav Amerike. S prevzemanjem rešitev, ki izvirajo iz anglo-ameriške pravne tradicije dobiva obdolženčevo priznanje krivde drugačen pomen, kot ga je imelo do sedaj in vzporedno s tem gre tudi za drugačen koncept razumevanja kazenskega postopka v našem pravnem sistemu, ki je nezdružljiv z nekaterimi tradicionalnimi načeli kontinentalnega kazenskega postopka. V tem diplomskem delu je zato podana analiza ureditve novih institutov z vidika tradicionalnih kontinentalnih načel kazenskega postopka in posledično ugotovitve o posameznih odstopanjih. Delo govori tudi o samem fenomenu priznanja krivde in o tem, kakšen pomen ter posledice slednje dobiva po novi zakonski ureditvi. Prav tako je predmet preučevanja ureditev hrvaškega kazenskega postopka, v katerega so bili podobni instituti, kot jih uvaja novela ZKP-K, uvedeni že leta 2008. Pri tem gre za primerjavo ureditev obeh držav, ugotavljanje podobnosti in razlik ter podajanje morebitnih predlogov za spremembo ureditve.
Ključne besede: konsenzualnost, konsenzualni postopki, akuzatornost, adversarnost, priznanje krivde, plea bargaining, temelja načela kazenskega postopka, hrvaški kazenski postopek.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 2399; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (498,07 KB)

7.
OD KONTRADIKTORNOSTI K KONSENZUALNOSTI
Zora Grumić, 2010, diplomsko delo

Opis: Preobremenjenost sodišč in dolgotrajnost postopkov botrujejo spremembam slovenskega kazenskega postopka od kontradiktornega k konsenzualnemu modelu, zgledujoč se po angloameriških in modernih evropskih kontinentalnih modelih kazenskega postopka. V ospredju je učinkovitost kazenskopravnega sodstva in ekonomičnost postopka, ki pripelje k hitrejši in cenovno ugodnejši sprejeti sodni odločitvi. Konsenzualne oblike kazenskega postopka imajo za cilj rešitev spornih zadev v obliki sporazumnega skrajšanja, zaključka ali izognitvi kazenskega postopka. Konsenzualnost je prisotna v vseh oblikah kazenskih postopkov, tudi v naši kazensko procesni zakonodaji, kjer si je utirala pot skozi določene konsenzualne oblike kot so poravnava v predkazenskem postopku, pogojna odložitev kazenskega pregona, skrajšana oblika kazenskega postopka in postopek s kaznovalnim nalogom. Gre za izjeme od rednega kazenskega postopka, v katerem igrajo pomembno vlogo temeljna načela kazenskega postopka kot so: načelo legalitete, načelo kontradiktornosti, pravica do neodvisnega in nepristranskega sodstva, načelo pravičnega sojenja, domneva nedolžnosti, pravica do obrambe, načelo materialne resnice, načelo javnega in neposrednega sojenja, pravica do pravnih sredstev. Našteta načela zagotavljajo pravičen kazenski postopek in sledijo cilju kazenskega postopka, ugotovitvi dejanskega stanja kot podlage izreka o obdolženčevi krivdi in kazni. Kar je v nasprotju s konsenzualnimi postopki, katerih cilj je sporazumna rešitev spora med državo in obdolžencem, v zameno za določene ugodnosti pri izbiri in odmeri kazni, ob sporazumnem obdolženčevem priznanju krivde ali utemeljenosti obtožbe, ob pripravljenosti odpovedi temeljnim procesnim pravicam. Z omejenim prenosom konsenzualnih oblik iz adversarnega v mešan model kazenskega postopka, so konsenzualni postopki dobrodošli. Uvedba instituta plea bargaining-a, kot najbolj sporne konsenzualne oblike kazenskega postopka, je za naš mešan model kazenskega postopka nesprejemljiva tako z vidika doktrine varstva človekovih pravic kot cilja in družbene vloge mešanega kazenskega postopka.
Ključne besede: redni kazenski postopek, konsenzualni postopki, temeljna procesna načela, cilji kazenskega postopka
Objavljeno v DKUM: 04.01.2011; Ogledov: 2918; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (398,08 KB)

Iskanje izvedeno v 1.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici