| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stroški (pred)kazenskega postopka (analiza primera)
Špela Štelcer, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsaka storitev, dobrina za svojo izvedbo, pridobitev nekaj stane. Enako velja tudi za našo državo. Za svoje delovanje potrebuje sredstva in proizvaja stroške, ki so neizogiben del procesa. V tej nalogi smo se posvetili stroškom, ki nastanejo tekom predkazenskega in kazenskega postopka. Predstavljen je celoten potek postopek, ki je povezan s stroški, od prijave na policiji do obsodbe in nastopa kazni zapora. Svojo pozornost smo usmerili v policijo, državno tožilstvo, sodišče in zavod za prestajanje kazni zapora ter predstavili smo, kje prihaja do izdatkov v posamezni inštituciji. Predstavili smo tudi nekaj na temo delovanja nevladnih organizacijah na področju kriminalitete in kako le te poskušajo pomagati žrtvam kriminala ter omenili nekaj preventivnih dejavnosti, ki jih izvajajo državni organi in že omenjene nevladne organizacije. Potem pa smo prešli na konkreten primer hujšega kaznivega dejanja iz leta 2020, ki se je zgodil na Štajerskem. S pomočjo primera smo prikazati koliko stane policijsko delo, koliko porabi tožilstvo, koliko in kdo plača sodni postopek, koliko denarja je potrebno za vzdrževanje zaprte osebe, kakšni so proračuni omenjenih državnih organov, koliko proračuna namenijo za določene stvari, koliko so plačani uslužbenci ter podobno. Tako smo predstavili celotni strošek, ki ga predstavlja (pred)kazenski postopek za točno določen primer. Analiza je pokazala, da stroški postopka presegajo stroške nastale pri manjših kaznivih dejanjih in da je učinkovitejše vlagati v preventivne dejavnosti kakor v represivne.
Ključne besede: kazenski postopek, stroški kazenskega postopka, policija, sodišče
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (492,80 KB)

2.
Vloga detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske
Indira Hafizović, 2021, diplomsko delo

Opis: Vedno bolj se zmanjšuje zaupanje državljanov v avtoriteto in vladne preiskovalne organe tako doma kot v tujini, hkrati pa se povečuje potreba po varnosti. Posledično se vse pogosteje posega po detektivih, za katere so prepričani, da so bolj kritični in nepristranski. Detektivi s svojim delom razbremenijo prenatrpanost dela policistov in sodišč ter so dobrodošla in cenjena dodatna pomoč, kljub temu da še ni zakonodaje, ki bi urejala medsebojno sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na preučitvi in medsebojni primerjavi vloge detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Diplomsko delo je narejeno z namenom, da se ugotovi, ali je v obeh primerjanih državah prepoved preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ali detektivi pričajo na sodišču in posredujejo zaupne podatke ter, če velja nezdružljivost poklica detektiva in odvetnika. Poleg tega ponazori ključno vlogo detektiva v (pred)kazenskem postopku, kjer je sodelovanje z odvetniki predstavljeno v smislu preučevanja in podkrepitve primera, medtem ko do sodelovanja s policijo pride le občasno, in sicer pri predaji primera. Na koncu je bil opravljen intervju z detektivko o detektivski dejavnosti in o njihovem delu ter medsebojnih odnosih med policijo in odvetniki. Ugotovili smo, da detektivi v primerjanima državama ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na sodišču veljajo za izurjene priče ter so se na poziv primorani odzvati in predati zaupne podatke, medtem ko nezdružljivost poklica velja samo v Sloveniji, nasprotno pa te prepovedi v Združenem kraljestvu nimajo.
Ključne besede: diplomske naloge, vloga detektivov, detektivi, policija, (pred)kazenski postopek, odvetniki
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (651,78 KB)

3.
Načelo ne bis in idem v slovenski pravni ureditvi in ureditvi ZDA
Žan Mom, 2021, magistrsko delo

Opis: Ustava Republike Slovenije v 31. členu določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. 31. člen Ustave doslej ni bil spreminjan, kar pa ne pomeni, da se pri prepovedi ponovnega sojenja v okviru modernega kazenskega postopka, pojavljajo določene dileme, ki zaradi prekrivanja tako kaznivih dejanj kot tudi prekrškov lahko predstavljajo kršitev prepovedi določene v 31. členu Ustave. Določbo 31. člena Ustave povzema prvi odstavek 10. člena ZKP. Namreč že pravnomočna razsojena zadeva je razloga, da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi, da se v postopku z obtožnico obtožba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi, da se obtožnica zavrže ali da po opravljeni glavni obravnavi sodišče izreče zavrnilno sodbo. Problematika se nadaljnje kaže v razmerjih med kaznivimi dejanji in prekrški, kjer pa Zakon o prekrških v 11.a členu določa, kdaj se postopek o prekršku ne vodi, če je že v teku kazenski postopek oz. če je bil kazenski postopek že končan, kar pa tudi nujno ne pomeni, da je izdana sodba. Z zadevno problematiko se ukvarjajo, tudi supranacionalna sodišča, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije, ki izdajata sodbe, ki zadevajo slovenski pravni red in ki pomembno vplivajo na sodno prakso slovenskih sodišč, vse od doktrine ENGEL do zadeve Zolotukhin, ki je nato aplicirana na prakso slovenskih sodišč. Tudi Združene države Amerike imajo v njihovem pravnem redu prepoved ponovnega sojenja, pod imenom »double jeopardy« obstaja pa razlika, saj odločbe izdane s strani sodišč v Združenih državah Amerike ne spadajo, niti nimajo možnosti, da preidejo pod presojo supranacionalnih sodišč ampak je vrhovna instanca njihovo Vrhovno sodišče. Nadaljnje zaradi razlik v pravnih redih držav članic EU in Združenih državah Amerike prihaja, tudi do različnih sodnih odločb, ki bi bila v enem pravnem redu na državni ravni relativno sporna, medtem ko so v pravnem redu ZDA praviloma popolnoma skladna z zakoni in pravno doktrino. To po avtorjevem mnenju predstavlja tudi zadnja sodba Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike s področja »double jeopardy«, ki zaradi zvezne ureditve Združenih držav Amerike, omogoča dvojni pregon dvema »suverenema«, kar pa ne predstavljala kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
Ključne besede: kazensko pravo, ne bis in idem, dvojna suverenost, mednarodno kazensko pravo, kazensko pravo ZDA, kazenski postopek, 31. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 372; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (615,35 KB)

4.
Videonadzorni sistemi in njihova uporaba v kazenskem postopku
Matjaž Breznik, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v dobi informacijske tehnologije, kjer so kvalitetni videonadzorni sistemi praktično cenovno dostopni najširši javnosti. Videonadzor je tako postal sestavni del našega življenja, na drugi strani pa je zasebnost ena pomembnejših človekovih pravic, ki je vedno bolj zaščitena, zato je zakonita uporaba videonadzornih sistemov v odvisnosti od človekove zasebnosti, kot temeljne človekove pravice in svoboščine, regulirana z več pravnimi akti. V diplomskem delu smo obravnavali videonadzorne sisteme in njihovo uporabo v kazenskih postopkih. Proučili smo razvoj videonadzornega sistema, način delovanja, njihovo uporabnost in seveda legitimne možnosti uporabe videonadzora po veljavni zakonodaji R Slovenije, tako na javnih mestih kot v zasebnem prostoru. Z namenom zagotavljanja sledljivosti in večje uporabnosti zavarovanega video materila, ki v kazenskih postopkih služi kot dokaz, je slovenska Policija, leta 2014, v sklopu projekta Face Trace, na državnem in regionalnem nivoju vzpostavila novo obliko dela, tako imenovano prepoznavno službo, umeščeno v Sektorje kriminalistične policije vseh policijskih uprav. Njena temeljna naloga je prepoznava oseb, izdelava fotorobotov in ovrednotenje zavarovanih posnetkov nadzornih kamer, pregled in analiza posnetkov, preiskava delov posnetkov in primerjava storilcev z nakazanimi osebami. Z raziskavo smo ugotovili, da se uporabnost zavarovanih posnetkov, kot dokaz v kazenskih postopkih, strmo vzpenja in da se njihovo dosledno ovrednotenje v obliki različnih policijskih aktov uspešno in nepogrešljivo uporablja v kazenskih postopkih na vseh nivojih.
Ključne besede: diplomske naloge, videonadzorni sistem, varnostne kamere, človekove pravice, Face Trace, policija, prepoznavna služba, prepoznava oseb, kazenski postopek
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

5.
Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporaba v kazenskem postopku
Sanja Šmon, 2020, diplomsko delo

Opis: Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom je preiskava, kjer je osrednje preiskovalno sredstvo, lahko bi rekli celo glavni akter, naprava poligraf. V splošni javnosti je mogoče bolj poznan tudi pod izrazom detektor laži. Kadar oseba doživlja določena čustva in občutke, lahko opazimo nekatere fiziološke spremembe na telesu, ki jih poligraf nato zazna in zapiše. A na tem mestu ne smemo zmotno misliti, da je naprava čudežno orodje in da ima sposobnost »popolnega vpogleda v notranjost osebe«. Poligraf se uporablja pri preiskavi kaznivih dejanj, kot orodje pri zaposlovanju in pri preiskavi goljufij. V Sloveniji se naprava v predkazenskem postopku le redko uporablja za usmerjanje preiskave kaznivih dejanj, kot tudi v svetu, kjer uporaba poligrafske tehnike v zadnjih desetletjih zamira. V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljena kratka zgodovina odkrivanja laži v preteklosti, sestav naprave in delovanje le-te. Eden izmed pomembnejših ciljev diplomskega dela je razčlemba pomena izraza poligraf in detektor laži ter poudariti nepravilno rabo le-tega. V nadaljevanju so predstavljene različne metode testiranja in faze preiskave. Pomemben del naloge so tudi etične in pravne dileme, ki se pojavljajo ob uporabi poligrafske tehnike, vprašanje zanesljivosti naprave in pa pravna ureditev uporabe poligrafa v Sloveniji. Diplomsko delo zaključimo s predstavitvijo ciljev, ki jih preiskovalci želijo doseči, kadar v preiskavo vključijo napravo.
Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, detektor laži, kazenski postopek, preiskava kaznivega dejanja
Objavljeno: 06.10.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (828,73 KB)

6.
Procesne napake policistov v predkazenskem postopku in ekskluzija dokazov
Eva Marčič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen kazenski postopek v Sloveniji z osredotočenostjo na pooblastila policistov v predkazenskem postopku ter ekskluzijo dokazov kot posledico njihovega kršenja. Institut izločitve dokazov preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so bili zbrani na nezakonit način, torej s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Institut je uveljavljen tudi v slovenskem pravnem sistemu, ki temelji na mešanem tipu kazenskega postopka. Slednji združuje cilja akuzatornega in inkvizitornega postopka, ki si med seboj nasprotujeta. Ekskluzija, ki je tipičen akuzatorni institut, tako nasprotuje načelu iskanja materialne resnice, značilne za inkvizitorni postopek, njuna nezdružljivost pa omogoča, da so zaradi napak policistov oproščene osebe, ki so verjetni storilci kaznivega dejanja. Slednje lahko pripišemo tudi pojmovanju ekskluzije, vzpostavljenemu v Sloveniji. Naš sistem namreč vztraja pri absolutizaciji ekskluzije, ki za razliko od utilitaristične ureditve ne dopušča tehtanja med smiselnostjo izločitve dokazov in pomembnostjo dokaza za kazenski postopek. To pomeni, da so dokazi, pridobljeni s kršenjem pravnih pravil, v vsakem primeru predmet izločitve. Prav zaradi tega je delo policistov izjemno pomembno, saj s preiskovalnimi dejanji močno posegajo v zasebnost posameznika in je pravilno izvajanje slednjih ključnega pomena za uspešnost kazenskega postopka.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, predkazenski postopek, pooblastila policije, ekskluzija dokazov
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 270; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Normativna ureditev sodnega izvedenstva v kazenskih postopkih
Gal Gorjup, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali ureditev sodnega izvedenstva in vlogo sodnega izvedenca v kazenskem postopku. V začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme, kot sta izvedenstvo in izvedenec, ter kdo je sploh lahko sodni izvedenec in kako lahko nekdo to postane. Nato smo se osredotočili na potek procesa izvedenstva ter spoznali, kdo odreja izvedenstvo, kako se določi predmet izvedenstva, kakšen je potek dela sodnega izvedenca in predstavili dva najpomembnejša izdelka sodnega izvedenca – izvedenski izvid in mnenje, ki imata na sodišču dokazno vrednost. Predstavili smo oblike oziroma vrste sodnega izvedenstva in vsako podrobneje spoznali ter se seznanili z oblikami, ki jih Zakon o kazenskem postopku navaja kot obvezne. Nato smo na kratko opisali še eno izmed problematičnih področij sodnega izvedenstva v kazenskem postopku, in sicer izvedenstvo na področju spolne zlorabe otrok. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo opravili analizo sodbe Ustavnega sodišča U-I-132/95, ki je obravnavalo, ali je 2. odstavek 249. člena v sladu z Ustavo Republike Slovenije. Skozi diplomsko nalogo smo potrdili vse tri hipoteze, ki smo si jih zadali v uvodnem delu, in sicer prvo hipotezo, da sodišče ni strokovno usposobljeno za vsa področja in zato potrebuje pomoč sodnih izvedencev, ki sodišču pomagajo razumeti strokovna, ne pa pravna vprašanja. Druga potrjena hipoteza, da je sodni izvedenec v kazenskem postopku lahko vsak, ki je strokovnjak določenega področja, zato se mora na zahtevo kazenskega sodišča odzvati, ter tretja hipoteza, da je sodni izvedenec več kot zgolj priča v kazenskem postopku, zato mora biti nepristranski in morajo zanj veljati enaki pogoji izločitve, kot to veljajo za sodnika.
Ključne besede: diplomske naloge, sodni izvedenec, izvedenstvo, kazenski postopek, izvedensko mnenje
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 271; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (467,46 KB)

8.
Kazenski postopek v Republiki Sloveniji v duhu adversarnega modela
Miha Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti obdolženca. Domneva nedolžnosti se izpodbija s pomočjo dokazov, ki so bili v postopku pridobljeni zakonito in z gotovostjo izkazujejo dejstva o (ne)krivdi obdolženca. V magistrski nalogi sem se osredotočil predvsem na vlogo državnega tožilca, obrambe in sodišča v različnih fazah adversarnega modela kazenskega procesa, s poudarkom na dokaznem postopku. Pri tem sem sproti opozarjal na ureditev slovenskega kazenskega postopka in izpostavil vprašanja, na katera bo zakonodajalec moral odgovoriti pri uvajanju morebitnih sprememb v slovenskem kazenskem procesu. Na začetku naloge sem predstavil najpomembnejša načela kazenskega postopka. Nato sem se dotaknil vprašanj glede vloge in pristojnosti subjektov (državnega tožilca, obdolženca, zagovornika, sodišča), ki nastopajo v različnih korakih ugotavljanja krivde obdolžencev. Nadaljeval sem s primerjalno pravno ureditvijo kazenskega procesnega prava, kot ga poznajo države, ki imajo podobno kazenskopravno zgodovino kot Slovenija ali predstavljajo tipičen primer modela kazenskega postopka. V zaključku sem povzel pomembne ugotovitve magistrske naloge in se opredelil do hipotez, ki sem (si) jih postavil pred pripravo naloge.
Ključne besede: učinkovita obramba in pošten postopek, enakost orožij, adversarni model kazenskega postopka, kazenski postopek v Sloveniji, vloga subjektov kazenskega postopka
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 415; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Kazensko pravo poznega in novega veka in vrednostni sistem, ki ga je zakonodajalec ščitil
Ines Zadravec, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s tematiko varovanja ženske na kazenskem področju. Namen naloge je osvetliti položaj ženske na področju kazenskega prava, predstaviti primere, ko je ženska nastopala kot storilka kaznivega dejanja in na drugi strani kot žrtev. Kot cilj sem si zadala, da preko uporabljenih virov ugotovim status ženske v pravilih, ki so bila v rabi na območju Republike Slovenije konec srednjega in na začetku novega veka. Prav tako je bil eden izmed ciljev razbiti »stigmo«, ki je veljala, da je ženska bila zanemarjena in da je bila njena zloraba nekaj vsakdanjega. Za pozni srednji vek in začetek novega veka je veljalo splošno prepričanje, da kazensko pravo ni bilo zapisano, da se je sodilo velikokrat po vsakokratni volji sodnika in da je bila tortura nekaj vsakdanjega. Skozi raziskavo sem ugotovila, da segajo zapisi normiranja prava in kaznivih dejanj že v davno 14. stoletje in sicer preko Ptujskih statutov iz leta 1376 in 1513 ugotovimo, da so bila pomembna kazniva dejanja in kazen že v takratnem obdobju določena. Temu se pridružuje tudi Ljubljanske malefične svoboščine iz leta 1514, kjer so bila navedena kazniva dejanja in sam proces kaznovanja. Za raziskavo sem uporabila tudi CCC iz leta 1532 in poskušala potegniti vzporednice z že prej omenjenima viroma. Pomembno vlogo je v omenjenem obdobju predstavljal tudi status žrtve in storilca. Privilegirane osebe, so se lahko lažje razbremenile odgovornosti in namesto torture plačale denarno nadomestilo. Nepreviligirani osebe so se velikokrat znašli na vislicah, bili streti s kolesom, utopljeni ali sežgani na grmadi. Za takratni čas je bil značilen inkvizitorni postopek, s katerim obdolžencu niso bile zagotovljene pravice kot jih ima obdolženec na podlagi ustave in drugih zakonskih predpisov danes. Sodišče pri izvajanju svoje vloge ni bilo nepristransko, saj se je v sodnem procesu aktivno vpletalo v dogajanje. Prav tako ni bilo objektivno, saj se je postopek začel na podlagi predpostavke krivde. Priznanje je velikokrat spremljala tortura, ki je veljala za kraljico dokazov. V današnji ureditvi, je priznanje za katero je uporabljena sila, grožnja, zvijača ali medicinski poseg določeno, da se ne more uporabiti zoper obdolženca v samem postopku, postopek pa se lahko začne samo, če obstaja zadosten dokazni standard, ki ga imenujemo utemeljen sum. Z razvojem družbe in miselnosti se spreminja tudi pravo. Ne govorimo več o namernem povzročanju trpljenja in zastraševanju preko torture. Krute telesne kazni zamenjajo po večini alternativne kazni katere zasledujejo cilj resocializacije storilca in mu omogočajo ponovno integracijo v okolje. Kazni v preteklosti so slonele na maščevanju in zrcalnih kaznih. »To kar si storil, se je odsevalo preko kazni«.
Ključne besede: Srednji vek, novi vek, kazensko pravo, kazenski postopek, tortura, smrtna kazen, deželska sodišča.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 542; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
Alternativne oblike reševanja kazenskega postopka
Ines Guberac, 2019, diplomsko delo

Opis: Alternativne oblike reševanja kazenskega postopka predstavljajo izjemo od načela legalitete. Za njihovo uporabo se po lastni oceni odloči državni tožilec, nadaljnji postopek pa je odvisen od sodelovanja oškodovanca in obdolženca ali od volje sodišča, ki preverja formalne in materialne predpostavke. Poznamo dve taki obliki: popolno ukinitev kazenskega postopka in delno ukinitev kazenskega postopka. Pri prvi sploh ne pride do formalnega kazenskega postopka, saj se konča z zavrženjem ovadbe. Sem spadajo opustitev kazenskega pregona, poravnavanje in pogojno odložen kazenski pregon. Pri delni ukinitvi kazenskega postopka pa postopek poteka brez glavne obravnave, konča pa se z obsodilno sodbo. Takšna instituta sta sporazum o priznavanju krivde in kaznovalni nalog. V diplomski nalogi so s pomočjo analize poročil državnih tožilstev predstavljeni posamezni instituti in njihova uporaba v praksi.
Ključne besede: kazenski postopek, popolna ukinitev kazenskega postopka, delna ukinitev kazenskega postopka, koncept restorativne pravičnosti, kaznovalni nalog, sporazum o priznanju krivde, pogojna odložitev kazenskega pregona, poravnavanje
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 523; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (551,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici