1. Videokonferenca kot instrument ustne obravnave v sodnem postopku ter njen poseg v načelo neposrednostiMatej Šmigoc, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V civilnih in kazenskih postopkih se lahko vloge pri sodišču vlagajo v elektronski obliki, na narokih lahko stranke in ostali udeleženci sodelujejo z uporabo videokonference, sodišča pa lahko svoje odločbe vročajo po elektronski poti. Namen vodenja postopkov na tak način je v zagotovitvi njihove hitrosti in ekonomičnosti, ustrezna zakonska podlaga pa je sodiščem na voljo že dalj časa. Ukrepi zaradi preprečevanja širjenja virusne bolezni COVID-19 so napredek na tem področju pospešili, predvsem z možnostjo uporabe videokonference, ki sodišču omogoča izvedbo glavnih obravnav ter zaslišanj strank, prič in izvedencev brez njihove fizične navzočnosti v razpravnih dvoranah. Zato je zaradi psihološkega vidika izvedbe dokazov z uporabo videokonference in vpliva neverbalnega vtisa zaslišane osebe na sodnikovo zaznavanje, posebno pozornost treba nameniti spoštovanju temeljnih načel, še posebej načelu neposrednosti. Odgovore na vprašanja, ki se v zvezi z uporabo videokonference v sodnem postopku postavljajo, pa je treba iskati z interdisciplinarnim in primerjalnopravnim pristopom.
Ključne besede: videokonferenca, COVID-19, zaslišanje, glavna obravnava, neposrednost, ustnost, kazenski postopek, civilni postopek
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (655,67 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. Kriva ovadba za kaznivo dejanje in stigmatizacija posameznika v družbenem okolju : magistrsko deloMarinja Kuhnar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava kaznivo dejanje krive ovadbe kot specifično obliko zlorabe kazenskega pregona, ki ima lahko resne posledice za posameznika in negativno vpliva na delovanje pravne države. Analiza magistrskega dela je osredotočena na pravno opredelitev kaznivega dejanja krive ovadbe, njegove konstitutivne elemente ter razmejitev do sorodnih kaznivih dejanj, zlasti obrekovanja in krive izpovedbe.
Posebna pozornost je namenjena zahtevnosti dokazovanja krivde, ki predstavlja enega temeljnih elementov navedenega kaznivega dejanja. Podrobneje so obravnavani direktni naklep, zavest o neresničnosti navedb in voljna komponenta – torej namen sprožiti kazenski postopek zoper osebo, za katero naznanitelj ve, da kaznivega dejanja ni storila.
Ključna elementa kaznivega dejanja krive ovadbe sta (1) zavest storilca, da ovadena oseba ni storila kaznivega dejanja in (2) zavedanje o neresničnosti navedb, ki jih podaja izključno z namenom, da zoper ovadeno osebo sproži kazenski postopek. Prav ti elementi ločujejo kaznivo dejanje krive ovadbe od dobronamernih, a neutemeljenih ovadb.
Poseben pomen se pripisuje utemeljitvi, zakaj je pomembno, da je kaznivo dejanje krive ovadbe izrecno urejeno v Kazenskem zakoniku. Jasna in nedvoumna pravna opredelitev prispeva k varovanju posameznikove pravne varnosti ter integritete kazenskega postopka. Le s takšno opredelitvijo je mogoče učinkovito razlikovati med dobronamernimi, a neutemeljenimi ovadbami, ter tistimi, katerih cilj je zloraba pravosodnega sistema.
Kriva ovadba kot zloraba kazenskega pregona ne povzroča zgolj hudih posledic za posameznika, temveč spodkopava tudi temeljna načela pravne države. Zato se naloga osredotoča tudi na družbene in psihološke posledice neupravičenega vpletanja posameznika v kazenski postopek, pri čemer so posebej izpostavljene stigmatizacija, izguba ugleda in socialna izključenost.
Naloga osvetljuje tudi učinkovitost zaščitnih mehanizmov, ki jih slovenski pravni red zagotavlja posamezniku v primeru neutemeljenega kazenskega pregona.
Ključne besede: kazenska odgovornost, kriva ovadba, kaznivo dejanje, kazenski postopek, pravni vidik stigmatizacije, zloraba kazenskega postopka, dokazni standard v kazenskem postopku
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. RAZMEJEVANJE MED PREKRŠKOM IN KAZNIVIM DEJANJEM V TEORIJI IN PRAKSIDenis Trinkaus, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s temeljnimi značilnostmi prekrškov kot ene izmed treh vrst kaznivih ravnanj. V nalogi sem na kratko predstavil tudi zgodovinski pregled prekrškovnega prava na območju RS ter v nadaljevanju ob najpomembnejših teorijah razlikovanja prikazal poglede kazenskopravnih teoretikov na problematiko razlikovanja med kaznivimi dejanji in prekrški.
Bistvene razlike sem prikazal glede odgovornosti za prekršek pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, ter posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Manj razlik najdemo pri obravnavi mladoletnikov. Najpomembnejše razlike so v načinu predpisovanja prekrškov oziroma kaznivih dejanj, saj kazniva dejanja predpisuje zgolj zakonodajalec z zakonom, medtem ko lahko prekrške predpisuje tudi vlada z uredbo in samoupravna lokalna skupnost z odlokom. Z analizo ureditve v drugih državah sem ugotovil, da imajo druge države podobno kot RS postopek o prekršku razdeljen na dva dela, pri čemer prvi del poteka pred prekrškovnim organom, drugi del pa pred rednim sodiščem.
Ključne besede: Kazenski postopek, Kaznivo dejanje, Mladoletniki, Odgovornost pravne osebe, Prekršek, Prekrškovni organ, Prekrškovno pravo
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 34
Celotno besedilo (10,92 KB) |
4. Odločanje s pomočjo umetne inteligence: pravni okvir in etična vprašanja v kazenskih postopkih : magistrsko deloEva Filipič, 2025, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca prinaša nove izzive in spremembe na področju različnih pravnih panog kot so ustavno, civilno in kazensko pravo, ter podpanogah, kot je pravo varstva osebnih podatkov, ki zahtevajo nove razlage in prilagoditve. Ključno je, da pravni sistemi zagotovijo preglednost razvoja, uporabe in uveljavljanja umetne inteligence, pri čemer se morajo upoštevati temeljne človekove pravice. Tehnologija in novi algoritmi spreminjajo s svojim načinom delovanja in odločanja na temeljne pojme v kazenskem pravu, kot so osumljenec, obtoženec, pošteno sojenje, obrazložitev odločitve, ki skupaj predstavljajo temelj pravne varnosti.
Kljub doprinosu napredka umetna inteligenca prinaša tudi določene nevarnosti, saj je njeno delovanje pogosto nepredvidljivo, njeni pozitivni in negativni učinki pa se med seboj prepletajo. Bistveno je, da se pri uporabi UI ohranja spoštovanje ključnih vrednot, kot sta varstvo zasebnosti in človekovo dostojanstvo, katerih spoštovanje sta zelo pomembni za posameznika, ter imata velik vpliv na družbo. UI lahko pozitivno vpliva na družbo z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in konkurenčnostjo, vendar pa zahteva ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic.
Evropska Unija je sprejela že več aktov in smernic za regulacijo UI, med njih spadajo Uredba o splošni zaščiti podatkov, Bela Knjiga o umetni inteligenci, predlog Uredbe o umetni inteligenci, Uredba o kibernetski varnosti, Etične smernice za zaupanja vredno UI, ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje.
Posebna previdnost je potrebna pri naprednih sistemih UI, ki temeljijo na poglobljenem učenju, saj obstaja tveganje, da bo prišlo do situacije, kjer nihče ne bo znal pojasniti določenih odločitev sprejetih s strani teh sistemov. V prihodnosti umetna inteligenca zagotovo ne bo mogla zamenjati pravnika, vendar pa bo pravnik, ki zna uporabljati umetno inteligenco lahko zamenjal tistega, ki je ne zna.
V pravosodju so glavne prednosti uporabe UI povečana natančnost, pravičnost in učinkovitost pravnih postopkov. Kljub temu je potrebno zagotoviti, da so njene odločitve pregledne, etične in nediskriminatorne , saj se v kazenskih postopkih pogosto poudarja nepristranskost, ki pa v praksi še vedno ni popolnoma dosežena zaradi podzavestne pristranskosti ljudi. Pri uporabi UI je tako nujno ohranjanje visokih etičnih standardov in varovanje temeljnih človekovih pravic, da ne bi prišlo do negativnih posledic za posameznike in celotno družbo.
Ključne besede: Umetna inteligenca, kazenski postopek, kazensko pravo, kaznivo dejanje, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Evropska Unija.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. |
6. Otrok kot dokazno sredstvo v primerih spolne zlorabe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Križ, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so bile opisane oblike spolnih zlorab in duševne posledice, ki jih le-te lahko povzročajo pri žrtvi. S pomočjo literature je bil opisan postopek obravnave kaznivega dejanja spolne zlorabe, katerega zakonska podlaga temelji na Zakonu o kazenskem postopku in prikazano, kaj v slovenskem predkazenskem in kazenskem postopku doživi otrok, žrtev spolne zlorabe. V postopku preiskave kaznivega dejanja otrok opravi več razgovorov, zdravniški pregled in nenazadnje, v sodnem postopku, tudi pričanje na sodišču. Diplomska naloga se osredotoča na otrokovo izjavo kot temelj preiskave. Opisano je, kolikokrat in komu otrok v preiskavi opiše dogodek, ki je bil zanj travmatičen, in kako le-to vpliva na njegovo duševno zdravje. S pomočjo tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da je žrtvi spolne zlorabe najtežje dogodek (ali dogodke) večkrat opisovati in da je večkratno ponavljanje lahko razlog za duševne posledice. Opravljen je bil tudi kratek pregled implementacije hiše za otroke v nordijskih državah. Slovenska Hiša za otroke, ki v slovenski zakonodaji temelji na Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), črpa navdih ravno iz nordijskih držav, vendar je zaradi različnih zakonodaj pri nas implementirana drugače. Kljub vsemu je bilo ugotovljeno, da je od implementacije hiše za otroke dalje obravnava spolnih zlorab v slovenskem prostoru otroku vsekakor bolj prijazna, saj Hiša za otroke nudi celostno obravnavo otroka v kazenskem postopku, z vključeno psihoterapevtsko in psihosocialno podporo tako za žrtev kot za družino.
Ključne besede: spolne zlorabe otrok, kazniva dejanja, kazenski postopek, predkazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 268; Prenosov: 88
Celotno besedilo (613,78 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. Analiza predkazenskega in kazenskega postopka ob sumu mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomaž Zver, 2023, diplomsko delo Opis: Ljudje in živali spadamo v skupino vretenčarjev, ki imajo med drugim zelo podoben mehanizem zaznavanja bolečine, zato je primerjava percepcije bolečine pri živalih in ljudeh upravičena. Povzročanje nepotrebne bolečine, torej tiste, ki ne nastane med veterinarskimi posegi oz. tistimi, ki so nujni ali koristni za žival, in s tem trpljenja, je praviloma povezno z mučenjem živali. To vključuje številna različna človekova zavržna dejanja do živali, kot so zanemarjanje, draženje, trpinčenje in povzročanje različnih poškodb z različnimi predmeti ali snovmi. Prav tako med mučenje živali uvrščamo živalske borbe, kopičenje živali ter tudi neprimerno in nepotrebno usmrtitev živali. Mučenju živali so lahko izpostavljene vse živalske vrste, poleg domačih tudi prostoživeče živali in tiste v živalskih vrtovih. Namen pričujočega zaključnega dela je bil analizirati postopek policijske obravnave kaznivih dejanj mučenja živali v predkazenskem in kazenskem postopku ter identificirati porajajoče se (sistemske) težave in oblikovati predloge rešitev. Opravljena študija je obsegala pregled statističnih podatkov, študiji dveh primerov iz prakse in intervjuje z višjo kriminalistično inšpektorico, vrhovnim državnim tožilcem, veterinarskim patologom in s sodnim izvedencem. Rezultati so pokazali, da gre pri mučenju živali za hudo obliko ekološke kriminalitete, ki od policistov, tožilcev, veterinarjev in veterinarskih patologov zahteva temeljito obravnavo primera in pogosto tudi hitre odločitve, saj lahko le tako ustrezno in primerno zavarujejo dokaze, ki so v teh primerih ranjene oz. poškodovane živali ali živalska trupla. Pomembno je, da se ustrezno usposobi vse deležnike ter okrepi sodelovanje med policisti, tožilci in veterinarsko stroko oz. da se to sodelovanje protokolarno implementira v obravnavo vsakega primera mučenja živali, saj bi lahko le tako zagotovili ustrezno in strokovno obravnavo vsakega primera mučenja živali. Zapomnimo si že enkrat, da živali niso stvari (niti socialno niti formalnopravno), temveč živa bitja, ki čutijo enako kot ljudje in imajo vso pravico biti in živeti, sobivati z ljudmi.
Ključne besede: mučenje živali, policija, tožilstvo, veterinarski patologi, predkazenski postopek, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,89 MB) |
