| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
CESTNOPROMETNO KAZENSKO PRAVO V NOVI HRVAŠKI KAZENSKI ZAKONODAJI IN V SLOVENIJI
Sabina Toplak, 2014, diplomsko delo

Opis: Promet je postal del našega vsakdana, v naše življenje se vključuje v velikem obsegu, udeleženci le te-ga smo praktično vsi, bodisi v vlogi voznikov, potnikov, kolesarjev in na vse zadnje tudi peščev. Zato je zakonska ureditev cestnoprometne varnosti nujna. V kaznovalni politiki je pomembna predvsem razmejitev kršitev na kazniva dejanja in prekrške. V diplomski nalogi podrobneje primerjalnopravno analiziram cestnoprometna kazniva v slovenski in hrvaški kazenski zakonodaji. Razvoj cestnoprometnih deliktov je kompleksen, glede na to dejstvo v diplomski nalogi kratko predstavim skupno zgodovino slovenskih in hrvaških cestnoprometnih kaznivih dejanj, in ločitev zakonodajne ureditve po osamosvojitvi obeh držav. Sledi krajša prestavitev pravnih institutov, ki so potrebni za razumevanje cestnoprometnega kazenskega prava. V nadaljevanju podrobneje predstavim vseh šest inkriminiranih cestnoprometnih kaznivih dejanj v slovenskem kazenskem zakoniku. Ta cestnoprometna kazniva dejanja so: povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, nevarna vožnja v cestnem prometu, ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, po primerjalnopravni metodi predstavim tudi inkriminirana cestnoprometna kazniva dejanja v hrvaškem kazenskem zakoniku, ki so opredeljene kot ogrožanje prometa z nevarnim ravnanjem ali sredstvom, ogrožanje posebnih vrst prometa, predrzna vožnja v cestnem prometu in izzivanje prometne nesreče v cestnem prometu. Zakonodajno ureditev cestnoprometnih kaznivih dejanj Slovenije in Hrvaške bom primerjala z nemško cestnoprometno kazensko zakonodajno ureditvijo.
Ključne besede: Cestnoprometna kazniva dejanja, kazensko pravo, prometna nesreča, naklep, malomarnost, posledice, kazenske sankcije
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 2016; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (587,87 KB)

22.
Elektronski nadzor zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ana Triller, 2014, diplomsko delo

Opis: S pojavom novih oblik kriminalnega vedenja se na račun tehnoloških iznajdb pojavljajo nove oblike kazenskih sankcij. Eno izmed njih predstavlja elektronski nadzor zapornikov, ki storilcu omogoča prestajanje kazni v domačem okolju. Glavne prednosti in cilji takšnega nadzora naj bi bili predvsem ohranitev družinskih vezi ter zaposlitve, ki bi prestopniku pomagale pri hitrejši reintegraciji nazaj v družbo, imel pa naj bi tudi vpliv na zmanjšanje stopnje povratništva. Zagovorniki elektronskega nadzora menijo, da ta predstavlja učinkovito alternativno obliko zaporne kazni za manjše prestopnike. V mnogih državah se dandanes srečujejo s problemi prezasedenosti zapornih zavodov. Posledično naj bi uvedba elektronskega nadzora državam pomagala pri razbremenitvi zaporniške populacije in hkrati prihranila državam veliko denarja, saj je njegovo izvajanje precej cenejše od zaporne kazni. V prvem delu diplomske naloge bomo preučevali uspešnost elektronskega nadzora pri zasledovanju zastavljenih ciljev, nato pa bo sledila primerjava le-teh z namenom izvajanja zaporne kazni. Na podlagi izpeljanih ugotovitev bomo pretehtali možnost elektronskega nadzora kot alternativne oblike zaporne kazni. Tovrsten nadzor v slovenskem kazenskem pravu ni vpeljan, zato bomo učinkovitost takšnega kaznovanja ugotavljali na podlagi izkušenj tujih držav. Slovenija se tako kot številne druge države v zadnjih letih spopada s problemom prezasedenosti zapornih zavodov, ki ga vsaj delno poskuša zmanjšati z izvajanjem alternativnih oblik zaporne kazni. V bivši republiki Jugoslavije – Bosni in Hercegovini – so kazen elektronskega nadzora uvedli leta 2011. Glede na skupne korenine kaznovalne politike s Slovenijo bi bilo smiselno pretehtati možnost vpeljave takšnega nadzora v slovensko kazensko pravo. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge bomo tako izvedli primerjalno študijo med študenti Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru ter študenti Fakultete za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne vede v Bosni in Hercegovini, kjer bomo ugotavljali poglede študentov na izvajanje elektronskega nadzora. Prav tako bomo naklonjenost do elektronskega nadzora in njegove uvedbe na slovensko območje odkrivali preko intervjujev s strokovnjakoma dr. Draganom Petrovcem in Božidarjem Petehom.
Ključne besede: elektronski nadzor, kazenske sankcije, zaporna kazen, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.09.2014; Ogledov: 1581; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (845,29 KB)

23.
Odklonska vedenja mladih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jožica Tomelj, 2014, diplomsko delo

Opis: Za odklonsko vedenje otroka, mladoletnika, ne moremo iskati vzroka samo v njem in ga identificirati kot negativno osebo, pač pa je potrebno narediti celotno sliko njegove družine, okolja, šole oz. vse okoliščine, ki so ga pripeljale do kršitve družbenih norm. V kolikor želimo otroku pomagati pri odraščanju in v samem obdobju adolescence moramo zelo dobro poznati njegovo osebnost in glede na to izbrati primeren način komunikacije in pomoči. Nemalokrat starši zaradi svoje preobremenjenosti, alkoholizma in nasilnega življenja ne opazijo, da jih nekdo potrebuje, da jih ves čas s svojim vedenjem opozarja, pač pa otroka enostavno ignorirajo, nočejo in niti ne želijo prisluhniti njihovim težavam, pač pa zanje krivijo druge, pomoč strokovnih služb pa odklanjajo ne le zaradi sramu, ampak so prepričani da tovrstne probleme lahko rešijo sami znotraj družine. Šola kot institucija, v kateri otrok preživi največ časa, nekaj časa opozarja na otrokovo vedenje in poskuša s pomočjo staršev reševati problem, v kolikor pa ni hitrega rezultata, otroka negativno klasificirajo in njegovo vedenje samo še kaznujejo ali pa celo prosijo starše za prepis na drugo šolo. V diplomski nalogi sta predstavljena dva primera oseb, ki sta v enakem starostnem obdobju storila zelo hudo kaznivo dejanje ter nadalje potek izvrševanja kazenske sankcije. Natančno sem proučila oba spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani in ju med seboj primerjala. Glede na sam potek izvrševanja kazenskih sankcij so imele močan vpliv družina, vzgojne, zdravstvene in socialne službe. Že ob prvem pojavljanju odklonskega vedenja otroka, so skoraj v celoti zatajile družina, šola in socialne službe. Iz primerov je razvidno, da v kolikor ni sklenjen dobro organiziran krog med družino šolo in strokovnimi službami, je realno skorajda nemogoče pričakovati napredek. Pri tem je zelo pomembna profesionalnost strokovnih služb, saj v nasprotnem primeru, kot se je zgodilo pri osebi A ne bo napredka, ampak bo mladoletnik nadalje razvijal svoj kriminalni stil.
Ključne besede: mladi, odklonsko vedenje, prestopništvo, mladoletniško prestopništvo, preprečevanje, kazenske sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 3058; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (381,84 KB)

24.
Slovenski zapori - izziv izvrševanja kazenskih sankcij : diplomsko delo
Maja Šmid, 2013, diplomsko delo

Opis: Zapori so državne institucije, v katere se zapirajo storilci kaznivih dejanj. Ljudi se za neupoštevanje družbenih pravil kaznuje odkar družba obstaja. Skozi leta se je način kaznovanja storilcev kaznivih dejanj spreminjal. Od telesnih kazni in mučenja storilcev je prišlo do kaznovanja, ki vpliva na duševnost posameznikov. Tako, kot se je spreminjal način kaznovanja, se je spreminjal tudi namen zaporne kazni. Če je šlo nekoč samo za maščevanje za storjeno kaznivo dejanje, se danes poskuša doseči prevzgoja zapornikov. Poleg kazni pozna slovensko kazensko pravo še druge vrste kazenskih sankcij, katerih namen je preprečevanje nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. V diplomski nalogi so raziskovani odnosi med samimi zaporniki in zaporniki ter pazniki v zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Dobri odnosi med osebjem in zaporniki so ključni za dobro družbeno vzdušje v zavodih. Korektnost osebja do zapornikov pripomore k spoštovanju zaporskih pravil. Spoštljiv odnos do zaprtih pa pomaga pri njihovi resocializaciji. Za resocializacijo so pomembne tudi različne oblike tretmanov, ki so jih zaporniki deležni v obdobju prestajanja kazni. Kljub temu, da naj bi bili po odpustu iz zavoda resocializirani, se na prostosti soočajo s številnimi težavami. Zelo težko se vključujejo v družbo, saj jih ta zavrača. Kot bivši kaznjenci težko dobijo zaposlitev, saj jim družba ne zaupa. Pri spopadanju s težavami jim pomagajo Centri za socialno delo. Ker se velik del zapornikov po prestani kazni ponovno vrača k izvrševanju kaznivih dejanj, je bil predstavljen še problem povratništva. Ugotovljeno je bilo, da se tveganje za povratništvo poveča po vsaki naslednji prestani kazni. Na podlagi postavljene prognoze zapornika pa lahko povratništvo z veliko verjetnostjo napovemo.
Ključne besede: zapori, kazenske sankcije, zaporniki, pazniki, resocializacija, povratništvo, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 4867; Prenosov: 1096
.pdf Celotno besedilo (800,98 KB)

25.
Nasilje v družini nad otroki z duševno motnjo s kazenskopravnega vidika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Natalija Erjavc, 2013, diplomsko delo

Opis: Družino si predstavljamo kot prostor, kamor se lahko zatekamo pred neprijetnimi situacijami, kot prostor, kjer naj ne bi bilo konfliktov, kjer naj bi vsi živeli spokojno in v miru ter družinski ljubezni, vendar to že zdavnaj ne drži več. Vedno več je nasilja v družini, kjer so žrtve otroci, bodisi posredno ali neposredno. Nad njimi se izvajajo različne oblike nasilja, bodisi psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali pa so zanemarjeni s strani staršev. V tem diplomskem delu je izpostavljeno nasilje v družini nad otroki, ki imajo duševno motnjo, hkrati pa tudi nasilje v družini nad otroki, ki so socialno normalno razviti, vendar so žrtve nasilja v družini. Seveda pa je največja težava nasilje nad otroki z duševno motnjo, kajti otroci, ki imajo težko in težjo duševno motnjo niso sposobni skrbeti sami zase in nasilje v družini težko prijavijo, kajti oni ne vedo da so žrtve. Zato je potrebno takim otrokom pomagati in jih zaščititi. Veliko nevladnih in vladnih organizacij se zavzema za to, ampak delo še zdaleč ni končano, so šele na začetku in na dobri poti do cilja. V veliko pomoč so jim Zakon o preprečevanju družinskega nasilja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in veliko drugih družinskih zakonov, ki opredeljujejo problem nasilja v družini. Nasilje v družini se obravnava tudi po različnih pravnih postopkih, najpomembnejši je kazenski postopek, sledita mu civilni in upravni postopek. V postopkih, kjer so žrtve nasilja v družini otroci, storilci nasilja v družini pa starši, se otroka obravnava kot privilegirano pričo, saj je v sorodstvenem razmerju s storilcem. Poleg tega so pravni postopki naklonjeni otrokom, saj jim skušajo povzročiti čim manjše travme. Tudi kazenski zakonik 1 opredeljuje zaporne kazni za kazniva dejanja nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, otroci, duševne motnje, kazensko pravo, kazenski postopek, kazenske sankcije, preprečevanje, pomoč žrtvam, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 1988; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (632,64 KB)

26.
Kazniva dejanja zoper gospodarstvo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Snežana Radić, 2013, diplomsko delo

Opis: Čeprav pojem gospodarska kriminaliteta nima splošno sprejete in enotne definicije, lahko rečemo, da gre za celoto izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Ta kazniva dejanja so lahko usmerjena tako zoper gospodarski sistem kot celoto, kot tudi zoper gospodarske subjekte ali tiste subjekte, ki so uporabniki blaga in storitev iz gospodarske dejavnosti. Storilci gospodarske kriminalitete s svojimi dejanji, ki so jih izvršili pri gospodarskem poslovanju, ogrožajo premoženje ali druge dobrine, ki so v lasti različnih gospodarskih subjektov. Kazniva dejanja zoper gospodarstvo so opredeljena v 24. poglavju Kazenskega zakonika-1, njihova opredelitev pa izvira iz splošne opredelitve kaznivih dejanj, razlika je le v poimenovanju, ki konkretizira pravno vrednoto oziroma dobrino, ki je zavarovana z inkriminacijo te vrste. Za gospodarsko kazensko pravo lahko rečemo, da je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. Formalno gledano gre torej za pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto ali bolje rečeno za pravno panogo, ki znotraj kazenskega prava preprečuje kazniva dejanja s področja gospodarstva. Ko govorimo o pravnih osebah je potrebno vedeti, da pravne osebe ne morejo biti spoznane za krive kaznivega dejanja, saj kot umetne tvorbe ne morejo razviti zavesti oziroma volje, prav tako pa pravne osebe ne morejo biti niti storilke kaznivega dejanja, saj same po sebi niso zmožne izvršitvenega dejanja. Zato v primerih kaznivih dejanj s strani pravnih oseb govorimo le o njihovi odgovornosti. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja in kazenske sankcije, ki veljajo za pravne osebe, ki so storilci kaznivih dejanj zoper gospodarstvo je opredeljena z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). Z zakonom so določeni vsi pogoji, ki so potrebni, da pravna oseba odgovarja za določeno kaznivo dejanje, hkrati pa so določene tudi kazenske sankcije, ki lahko doletijo pravne osebe. Govorimo lahko o treh skupinah kazenskih sankcij, in sicer o kaznih, opozorilnih sankcijah in varnostnih ukrepih.
Ključne besede: kazniva dejanja, gospodarstvo, gospodarska kriminaliteta, kazenske sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 2760; Prenosov: 474
.pdf Celotno besedilo (272,17 KB)

27.
Oris sistema kazenskega pravosodja v ZDA : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sabina Jerše, 2013, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo na podlagi odprte sistemske teorije, podaja oris kazensko pravosodnega sistema Združenih držav Amerike. Podane so osnovne značilnosti organizacije in dela ameriškega kazenskega pravosodja, z zornega kota federalizma, delitve oblasti, in varstva človekovih pravic. Primarna vloga vsake države je zagotavljanje varnosti in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V temeljne človekove pravice in svoboščine lahko država poseže le v izrednih razmerah. Teroristični napadi 9. septembra 2001 so to vsekakor bili, in Združene države so uvedle vrsto ukrepov, ki naj bi zagotovili večjo varnost ameriške družbe. V začetnem delu diplomske naloge so opredeljena teoretska izhodišča, zgodovinski razvoj in politični sistem Združenih držav. Sledi najobširnješi del, ki prikazuje organizacijo in funkcije podsistemov kazenskega pravosodja (organov odkrivanja, pregona, sojenja, izvrševanja kazenskih sankcij ter sodstva za mladoletnike). Zadnji del je namenjen sklepnim mislim in preverjanju domnev.
Ključne besede: ZDA, politični sistem, kazensko pravosodje, policija, sodišča, kazenske sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.08.2013; Ogledov: 1804; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (602,93 KB)

28.
Primerjava kazenskih zakonikov Republike Slovenije od leta 1984 do 2010 : (izbrano poglavje: Kazniva dejanja zoper premoženje)
Adis Hozić, Sonja Kotnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi sem predstavil spremembe, v poglavju Kazniva dejanja zoper premoženje, v treh kazenskih zakonikih (1984, 1994 in 2008) in njihovih novelah. Naredil sem primerjavo kazenskih sankcij za te člene. Pripravil sem pregled statističnih podatkov o najbolj pogostih kaznivih dejanjih zoper premoženje, (tatvina, velika tatvina, odvzem motornega vozila, goljufija, prikrivanje, poškodovanje tuje stvari, rop, roparska tatvina in zatajitev). Naredil sem primerjavo trendov za zgoraj navedenih devet vrst kaznivih dejanj zoper premoženje. Rezultate sem prikazal numerično, grafično in analiziral sem zakonodajo za teh devet vrst kaznivih dejanj zoper premoženje. Število kaznivih dejanj in kazenske sankcije so se od leta 1984 do leta 2010 spreminjale zaradi sprememb v političnem in ekonomskem sistemu ter v družbi. Vidno je, kako so bile kazenske sankcije opredeljene v prejšnjem sistemu in kako so določene danes. Na koncu diplomske naloge sem predstavil ugotovitve in največje spremembe ter podal svoje mnenje.
Ključne besede: kazniva dejanja, kazenske sankcije, varnostni ukrepi, kazenski zakonik, statistični pregledi, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.03.2013; Ogledov: 1937; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (837,71 KB)

29.
DOLŽNOSTI PACIENTOV V ZDRAVSTVENEM SISTEMU
Nataša Simunič, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili dolžnosti pacientov v zdravstvenem sistemu. Z raziskavo smo ugotovili poznavanje dolžnosti pacientov po Zakonu o pacientovih pravicah in dolžnostih, med pacienti in zdravstvenimi delavci, ter stopnjo upoštevanja in spoštovanja zakona o pravicah in dolžnostih. Prav tako smo opisali zakone, ki vsebujejo in opisujejo dolžnosti pacientov v Sloveniji in drugih državah Evropske unije. Opisali smo tudi teorijo skrbi po Kristen M. Swanson in njeno uporabo v procesu zdravstvene nege. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z odprtimi in zaprtimi vprašanji. V raziskavo je bilo vključenih 50 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v Splošni bolnišnici in 50 pacientov, ki obiskujejo diabetično, nefrološko ali druge ambulante, ali pa se zdravijo s hemodializo. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in PASW Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da pacienti slabo poznajo njihove dolžnosti v celoti, saj je le 28 (56 %) pacientov pravilno odgovorilo na vprašanje v zvezi z njihovimi dolžnostmi. Po mnenju 21 (51,21%) anketiranih zdravstvenih delavcev, pacienti najbolj kršijo dolžnost spoštljivega odnosa do zdravstvenih delavcev, 18 (43,9%) zdravstvenih delavcev meni, da pacienti najpogosteje kršijo dolžnost upoštevanja urnikov in hišnega reda, 17 (41,46 %) anketiranih zdravstvenih delavcev pa meni, da pacienti najbolj kršijo dolžnost pravočasnega obveščanja o izostankih na pregled ali zdravljenje. Neupoštevanje dolžnosti se ne sankcionira, razen dejanj, ki jih Kazenski zakonik opredeljuje kot kazniva in za njih predpisuje denarno ali pa zaporno kazen.
Ključne besede: Ključne besede: dolžnosti pacientov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, kazenske sankcije, pacienti.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2012; Ogledov: 2794; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

30.
Kriminalno povratništvo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor : diplomsko delo
Denisa Teršek, 2012, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: kriminaliteta, kriminalno povratništvo, preprečevanje, kazenske sankcije, zapori, tretman, resocializacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.04.2012; Ogledov: 2954; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (1008,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici