| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv izvedbe rehabilitacijskih programov restorativne pravičnosti na storilce in žrtve : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aja Kovačević, 2016, diplomsko delo

Opis: Pristopi odzivanja na kriminaliteto so se skozi zgodovino spreminjali. Vrsto let je prevladujoči način predstavljal klasični retributivni model, ki zagovarja kaznovanje storilca za storjeno kaznivo dejanje, ki je po teži sorazmerno teži kaznivega dejanja. Cilj pristopa je zadejati storilcem tisto, kar si zaslužijo. Zaradi vrste kritik o kruti obravnavi storilcev na račun retributivnega pristopa se je začel razvijati rehabilitacijski model, ki se je od kaznovalnega razlikoval prav po obravnavi storilcev. Ta je v ospredje postavljal tretman, s katerim bi naj storilec dosegel konformizem, ravno storilčevo konformno vedenje pa velja za kriterij ovrednotenja uspešnosti programa. Pomanjkljivost obeh naštetih programov predstavlja dejstvo, da je vloga žrtev zanemarjena, kljub temu da imajo kazniva dejanja, ki so jim bila prizadejana, nanje prav tako močan vpliv. Drugoten položaj žrtev je bil glavna odskočna deska zagovornikov restorativne pravičnosti, ki so s kritikami klasičnih usmeritev povzdignili pomen alternativnega pristopa. Poleg večjega vključevanja primarnih in sekundarnih žrtev v programe restorativne pravičnosti pa programi zagovarjajo tudi vključitev drugih subjektov  med drugim lokalne skupnosti, ki je prav tako posredno vpletena v kaznivo dejanje. Prvoten namen vključevanja lokalne skupnosti predstavlja do sedaj zelo težavna reintegracija prestopnikov in žrtev, katerih socialne etikete so jih ovirale pri normalnem nadaljevanju njihovih življenj po kaznivem dejanju. V diplomski nalogi bom raziskala, ali je alternativni pristop restorativne pravičnosti boljši pri odzivanju na kriminaliteto, predvsem v smislu lažje ter uspešnejše rehabilitacije žrtev ter na drugi strani bolj optimalne ter funkcionalne reintegracije prestopnikov.
Ključne besede: kazensko pravo, kriminaliteta, kazenske sankcije, alternativni pristopi, restorativna pravičnost, rehabilitacijski model, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2016; Ogledov: 1147; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (549,25 KB)

12.
Sistemi izvrševanja kazenskih sankcij v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Miran Matasić, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaporna kazen je prešla dolgo pot od tradicionalnega zapornega sistema in totalitarnega režima do modernega rehabilitacijskega zapora. Ne tako oddaljena zgodovina nam pokaže, da so države Evrope z reformo kazensko pravnega sistema naredile velik korak in napredek k vzpostavljanju demokratičnih institucij izvrševanja kazenskih sankcij. Obstajajo standardi vodilnih evropskih institucij, ki zajemajo kriterije humanosti in spoštovanja človekovega dostojanstva, ki naj bi se jih države držale, a ponekod je še zmeraj viden velik razkorak med teorijo in prakso. Izvrševanje kazenske sankcije temelji na rehabilitaciji in ne retribuciji. Visoka stopnja prestajanja kazni je rezultat pretirane uporabe pripora kot tudi izrekanja zaporne kazni za obsojene storilce. Ključna zadeva pri zmanjšanju prenatrpanosti v zaporih je sprememba zakonikov in izrekanje kazni, ki so alternativa k zaporni kazni. Pri postavljanju standardov za izvršitev zapornih kazni imata UN in EU pomembno vlogo. Evropska zaporska pravila dajejo smernice zaporom po Evropi pri pravilnem izvrševanju zapornih kazni. Pravila niso zakonsko obvezujoča, saj v nekaterih državah nimajo dovolj sredstev za pravilno delovanje institucij, so pa kot vodilo državam, da stremijo k cilju pravilnega izvrševanja sankcij po evropskih standardih. V diplomskem delu smo predstavili situacijo v posameznih evropskih zaporih in ugotovili, da je način izvrševanja kazenskih sankcij po Evropi zelo različen. Vsaka država ima dodelan svoj sistem, imajo pa veliko skupnih problemov, kot so prenatrpanost, probleme z drogami, korupcijo in premalo denarnih sredstev, namenjenih kazensko-pravnem sistemu. Skandinavske države se predstavljajo kot izjeme in služijo kot zgled vsem ostalim pri izvrševanju sistema kazenskih sankcij, z majhnim številom zaprtih in humanimi pogoji v zaporih. Situacija je v srednji in zahodni Evropi nedvomno boljša kot v vzhodni, kjer je vpliv starega sistema in totalitarnega režima še opazen. Države v zahodni Evropi so tudi finančno močnejše, kar pripomore k učinkovitejšemu sistemu izvrševanja kazni.
Ključne besede: policija, kaznovanje, kazenske sankcije, izvrševanje kazenskih sankcij, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1289; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (606,53 KB)

13.
Pravosodni policisti o sodelovanju s policisti - študija primera : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Jure Špitalar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti na dnevni ravni sodelujejo s policisti. Sodelovanje poteka na več ravneh, kakor tudi v več pojavnih oblikah in tako obsega izmenjavo informacij, asistenco, razgovore z zaprtimi osebami, opravljanje določenih policijskih nalog znotraj zaporov ter izobraževanje in nudenje infrastrukture s strani policije. Pri sodelovanju obe strani nemalokrat naletita na težave, zato smo pri diplomski nalogi poskušali oceniti to sodelovanje, tako da smo naredili raziskavo s pomočjo anketiranja na vzorcu 79 pravosodnih policistov, postavili šest hipotez, ki smo jih analitično proučili, pridobljene rezultate pa med sabo primerjali in ugotavljali njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo poskušali spoznati, kakšno je stališče pravosodnih policistov o sodelovanju, identificirati probleme pri sodelovanju in končno najti tudi predloge za izboljšave. Pravosodni policisti so sicer generalno pozitivno ocenili sodelovanje s policisti, vendar kljub temu vidijo področja, kjer je možno sodelovanje s policijo izboljšati, predvsem v dodatnih skupnih usposabljanjih in vajah ter v spremembah nekaterih zakonskih določb, ki bi omogočile lažje in boljše sodelovanje. Sodelovanje med policisti in pravosodnimi policisti je torej ne samo nujno, temveč tudi neizbežno, zato je pomembno stremeti tako h krepitvi različnih možnosti za sodelovanje kot tudi k izboljšanju obstoječega sodelovanja, ki pa že zdaj ni slabo.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, pazniki, pravosodni policisti, policija, policisti, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1324; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (602,30 KB)

14.
Sistem sankcij za kazenske delikte : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tina Matežič, 2016, diplomsko delo

Opis: Država zagotavlja varnost in nedotakljivost državljanov in varuje temeljne človekove pravice in dostojanstvo. Kadar je ogroženo človekovo življenje, zdravje, dostojanstvo, premoženje in druge človekove in družbene vrednote oziroma dobrine, je država kot »skrbnica« primorana določiti primerno sankcijo za kršitelje oz. storilce kaznivih ravnanj. Diplomsko delo podaja vpogled v sistem sankcij za kazenske delikte. Opisali smo značilnosti posameznih kategorij kaznivih ravnanj od disciplinskih prestopkov do kaznivih dejanj. Pri vsaki kategoriji je opredeljen način izrekanja kaznovalnih sankcij. Za kazniva dejanja so sankcije urejene v Kazenskem zakoniku, za prekrške v Zakonu o prekrških, za disciplinske prestopke pa v Zakonu o delovnih razmerjih, področnih zakonih, kolektivnih pogodbah ali avtonomnih predpisih organizacij. V začetnem delu diplomskega dela smo najprej definirali nekaj temeljnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje diplomskega dela. Kot temeljne pojme smo izbrali kaznovalno pravo, kazensko pravo, prekrškovno pravo, kaznivo ravnanje in kaznovalne sankcije. Posamezno vrsto kaznivega ravnanja smo najprej definirali ter navedli, katere sankcije se lahko izrečejo storilcem. V osrednjem delu diplomskega dela smo podrobneje prikazali sistem kazenskih in drugih vrst sankcij za kršitve pravnih pravil, ki jih pozna pravni red Republike Slovenije. Razčlenitev posameznih vrst sankcij smo nadgradili s prikazom načina njihovega izvrševanja in s kratko razpravo o kaznovalni politiki v Sloveniji. V zaključnem delu smo preverili postavljene hipoteze.
Ključne besede: kazensko pravo, prekrškovno pravo, kaznovanje, kazenske sankcije, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.02.2016; Ogledov: 1226; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (546,73 KB)

15.
Izvrševanje alternativnih oblik kazenskih sankcij
Anja Jagodič, 2015, diplomsko delo

Opis: Storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino deležni različnih obravnav. Antično kazensko pravo, kar velja tudi za rimske zakonike, je storilce različnih kazenskih dejanj obravnavalo zelo okrutno. Humanizem v 16. stoletju, ki se je v svojih temeljnih delih obračal k človeku in ga povzdigoval v njegovi biti, je pogled na storilce kaznivih dejanj nekoliko spremenil in s tem tudi oblike njihovega kaznovanja. Danes se v različnih državah sveta poslužujejo različnih kazenskih sankcij, ponekod je v veljavi še vedno smrtna kazen, Evropska unija, in Slovenija kot njena članica, se medtem opira na temeljne človekove pravice. Varovanje in spoštovanje človekovega življenja pri tem ostajata visoko med prioritetami, ki jih morajo spoštovati vse članice, s tem pa nasprotujejo tudi smrtni kazni. V moderni družbi, del katere smo, pa se deviantnost vendarle veča, kar vodi v večje število obravnav, to pa posledično v večji delež državnega proračuna, ki je temu namenjen. Ne pozabimo na kapacitete kazenskih institucij, ki so skoraj do potankosti napolnjene. Poleg klasičnih prisilnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij, so se v zadnjem času pojavile oblike alternativnega izvrševanja kazni. Posledice uvedbe so poleg razbremenitve kapacitet kazenskih institucij tudi pozitivni fiskalni učinki, država pa s tem izkazuje tudi večjo humanost v družbi. Kljub dokaj podrobni in obširni zakonski ureditvi, ki je doživela kar nekaj sprememb, vseh usmerjenih pretežno v možnosti čim širše uporabe alternativnih sankcij, pa pri izvrševanju in predvsem nadzoru nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij prihaja do pomanjkljivosti, posledično sistem ne prinaša učinkov, kot bi jih moral in mogel. Še vedno je veliko nerešenih vprašanj, predvsem praktičnega vidika, kar otežuje izvrševanje teh sankcij, posledično podaljšuje tudi posamezne postopke, kar je pri že tako omejenem številu strokovnih delavcev na tem področju, odločilnega pomena. Nerazumljivo je, da so kljub vsem zakonskim možnostim s tega področja in vsem težnjam k izboljšanju stanja in optimizaciji na področju kazenskih sankcij, pretežna populacija naših zaporov še vedno osebe, ki prestajajo kratkotrajne zaporne kazni.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, kazenski zakonik, deviantnost, humanost, fiskalni učinki, kazenske sankcije, alternativne sankcije, prisilne sankcije, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, nadzor, kazenske institucije.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 1308; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

16.
Kazni : primerjava med slovensko in šeriatsko ureditvijo
Vanesa Fideršek, 2015, diplomsko delo

Opis: Kazensko pravo opredeljujemo kot skupek pravil in norm, ki urejajo pravice in dolžnosti posameznika, ki je storil kaznivo dejanje. Nastanek prava sega v 18. stoletje v čas razsvetljenstva. Temeljna naloga kazenskega prava je varovanje ljudi v skupnosti kot tudi varovanje dobrin in norm. V Sloveniji poznamo štiri vrste sankcij: kazni, opozorilne sankcije, varnostne ukrepe, vzgojne ukrepe in alternativne sankcije, ki so se razvile z namenom nadomestitve kazni zapora. V diplomski nalogi se osredotočamo na kazni. Definirajo se kot pravna posledica, s katero storilec dobi zasluženo kazen za storjeno dejanje. V našem Kazenskem zakoniku–1, 2015 so zapisane tri vrste kazni: denarna kazen, zapor in prepoved vožnje motornega vozila. Šeriatsko pravo je poznano kot pravo, ki vsebuje krute kazni in se izvaja na talionski način. Glavni zakonik, ki ga poznajo muslimani, se imenuje Koran. Koran je sveta knjiga, ki vsebuje Alahovo razodetje in svojim pripadnikom sporoča, kaj se sme in kaj ne. Poleg Korana poznamo še druge temeljne vire, kot so: suna, idžma in gijas. Predstavljene so razlike med obema pravnima sistemoma na podlagi konkretnih primerov, ki jih med seboj primerjamo. Izbrali smo primere umora, dvojne zakonske zveze, ropa, posilstva, apostazije in telesnih poškodb. V šeriatskem pravu je kazen za umor veliko bolj stroga. Kaznuje se s kaznijo gisas, posledica za to kaznivo dejanje pa je smrt. V šeriatu posilstvo kaznujejo s kaznijo tazir, kar pomeni, da kazen ni zapisana v Koranu ali suni, ampak je kaznovanje prepuščeno sodniku ali vladarju, v primeru storilčevega priznanja pa ta dobi smrtno kazen s kamenjanjem. Kazen za rop je veliko bolj dramatična v šeriatu: storilcu kaznivega dejanja se odrežeta roka in noga. V primeru smrti med ropom se storilca kaznuje s smrtjo. V našem pravnem sistemu se storilca, ki je sklenil novo zakonsko zvezo, kaznuje z enim letom zapora. V šeriatu se lahko moški poroči z največ štirimi ženami. Glede na Kazenski zakonik - 1, 2015 apostazija ni kaznivo dejanje, v šeriatu pa se odpadništvo od islamske vere kaznuje s smrtjo, vendar le če se nekdo odpove islamski veri. Naš Kazenski zakonik loči: lahke telesne poškodbe, hude telesne poškodbe in posebno hude telesne poškodbe ter različne kazni zanj. V šeriatu za telesne poškodbe velja povračilni zakon: oko za oko, zob za zob.
Ključne besede: kriminaliteta, kazensko pravo, kazenske sankcije, šeriat, šeriatsko pravo, primerjave, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2015; Ogledov: 5666; Prenosov: 546
.pdf Celotno besedilo (313,97 KB)

17.
Alternativne kazenske sankcije in prenaseljenost slovenskih zaporov : diplomsko delo visokošolskega študija
Sandra Čuček, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali problem premajhne uporabe alternativnih kazenskih sankcij v sodni praksi, kar pomeni prenaseljenost v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora Dob, Ljubljana in Maribor. Te zavode smo tudi opisali in med seboj primerjali. Pisali smo o obsojencih, ki so obsojeni za manjša kazniva dejanja in so osebnostno toliko urejeni, da se jim lahko zaupa, da ne bodo zlorabili alternativni način prestajanja kazni zapora in ni potrebe, da so poslani neposredno v zapor. Alternativno kazen lahko prestajajo na prostosti pod pogoji, ki so določeni v 12., 12. a in 13. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij -1 (2015) in 86. členu Kazenskega zakonika – 1 (2015). Raziskovali smo, koliko je oseb, ki jim je takšna oblika prestajanja kazni bila izrečena in na kak način jo prestajajo ter ali so morebitne zlorabe le –teh po posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora. Naš namen je poudariti prizadevanje za večjo uporabo alternativnih načinov izvajanja kazni zapora z delom v splošno korist, vikend zaporom ali hišnim zaporom ter izboljšanjem procesne zakonodaje na tem področju. Kljub ponovitvenemu tveganju za storitev novega kaznivega dejanja, s čimer bi bilo zlorabljeno alternativno prestajanje kazni zapora, je velik interes s strani obsojencev za tak način prestajanja kazni zapora, saj je malo zlorab le – teh. S tem načinom bi lahko obsojenec tudi spremenil svoje življenjske navade in popravil storjeno napako. Opredelili smo tudi osnovne pojme, ki so nas spremljali skozi celotno diplomsko delo. Vse tri zastavljene hipoteze smo na podlagi prebrane literature potrdili, saj bi se z ureditvijo in dopolnitvijo procesne zakonodaje razbremenil pritisk na sodišča (Dežman, 2009), prenaseljenost zavodov za prestajanje kazni zapora se bo bistveno zmanjšala (Ministrstvo za pravosodje, 2014) in sama učinkovitost dela v zavodih bo večja (Žišt, 2009).
Ključne besede: kriminaliteta, kazenske sankcije, zaporna kazen, zapori, zaporniki, prenaseljenost, alternativne kazenske sankcije, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 2195; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (762,36 KB)

18.
Vključevanje tehnik kick boksa v trenažne procese policije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mladen Petković, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujem pomembnost vključevanja trenažnih procesov in tehnik kick boksa v policijske treninge. Menim, da bi le-to omogočilo boljšo psihofizično pripravljenost policistov, s tem ciljam na telo kot celoto, ki vključuje tudi psihični razum. Treningi kick boksa in obvladovanje njegovih tehnik omogočajo natančnejše in bolj kontrolirane udarce, saj samo s treningom dosežemo obvladovanje lastnega telesa oziroma vsake mišice posebej – tako pri prejemanju kot zadajanju udarcev. Borbeni stav v kick boksu pomembno varuje vse notranje organe, ki jih je potrebno zaščititi pred prejetim udarcem. S treniranjem kick boksa policisti spoznajo nekaj pomembnih udarcev, ki se jih lahko naučijo v relativno kratkem času in so obenem zelo učinkoviti, saj omogočajo izvajanje zadanih tehnik udarjanja brez povzročitve hujših telesnih poškodb. Ravno ti udarci so pomembni, ker gre za izvajanje nadzorovanih kretenj, ki branijo pred prekomerno uporabo ali zlorabo lastne fizične sile. Diplomsko delo vključuje predstavitev udarcev in tehnike kick boksa ter primerjavo šolanja slovenskih in japonskih policistov. Predvidevam, da bi vključevanje tehnik kick boksa v trenažne procese policije zmanjšalo poškodbe policistov pri izvajanju del in nalog, s tem pa tudi bolniško odsotnost ali celo morebitno invalidnost.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, policisti, usposabljanje, trenažni procesi, borilne veščine, kick boks, vzgojni ukrepi, kazenske sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.03.2015; Ogledov: 1282; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (843,81 KB)

19.
Vloga centrov za socialno delo pri obravnavanju mladoletniške delinkvence : analiza delovanja CSD Trebnje
Katja Avguštinčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Občasno povzročanje prestopništva v mladosti je pri mnogih pogosto in v kasnejših obdobjih življenja ne predstavlja težav. Pri nekaterih pa se prestopništvo začne že v otroštvu in se tudi nadaljuje v odraslost. Zaradi tega dejstva smo mnenja, da se lahko veliko naredi že zgodaj v razvoju in kot pravi znan pregovor je vedno »Bolje preventiva kot kurativa«. Glede trendov mladoletniškega prestopništva v prihodnosti so strokovnjaki mnenja, da v naslednjih petnajstih letih ne bo velikih sprememb. Skrbi jih temno polje kriminalitete v sodobni tehnologiji (piratstvo, hekerstvo, kraja zaupnih podatkov na internetu, grožnje in norčevanje preko interneta). Menimo, da je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na mladoletnikovo delinkventnost vzgoja in z njo povezana družina. Poleg tega so odgovorni tudi vrstniki, šola, mediji in nenazadnje tudi osebnostne značilnosti. Problem mladoletniškega nasilja je med drugim izpostavljen tudi v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje od leta 2012 do 2016. Zaradi svoje pomembne vloge so se osredotočili predvsem na vzgojno-izobraževalni sistem. Podlaga za obravnavo otrok in mladoletnikov je Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitvah, ki jih izvajajo CSD. Sem spada obravnava otrok in mladoletnikov zunaj sodnega postopka, odloženi pregon, obravnava mladoletnika v predkazenskem postopku, v kazenskem postopku in postopku o prekršku. Opredeljeni so vzgojni ukrepi in namestitev mladoletnika v mladoletniški zapor.
Ključne besede: mladoletniki, delinkvenca, mladoletniško prestopništvo, preprečevanje, centri za socialno delo, vzgojni ukrepi, kazenske sankcije, CSD Trebnje, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 1868; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (827,14 KB)

20.
ALTERNATIVNO PRESTAJANJE KAZNI MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA
Larisa Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava kazenskopravno sankcioniranje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj s fokusom na načinu izvrševanja kazni mladoletniškega zapora. Preučena je meja kompatibilnosti sistema kazenskih sankcij, predvidenih primarno za polnoletnike in kazenskih sankcij zoper mladoletnike, ob upoštevanju bistvenih razlik med mladoletniki in polnoletniki kot izhodišča za ločeno kazensko obravnavo obeh kategorij. Podrobneje je obravnavana možnost alternativnega načina izvrševanja mladoletniškega zapora na način, ki je predviden za kazen zapora. Za kvalitativen sklep o upravičeni dopustitvi takega načina prestajanja mladoletniškega zapora nudi diplomska naloga preučitev različnih vidikov obravnavanja mladoletnikov skozi zgodovinski razvoj. Posamezna poglavja služijo kot vsebinske iztočnice za ugotovitev skladnosti obeh omenjenih načinov in s presojo zakonskih določb mladoletniškega zapora ter korekcij kratkotrajnih zapornih kazni, nudijo širši kontekst k razumevanju najprimernejše rešitve. Preučitev je podkrepljena z vključitvijo sodne prakse in statistične analize. Iz predstavljene zahteve po smatranju mladoletniškega zapora kot ultima ratio, so kazenskopravne ureditve v spekter mladoletniškega kazenskega prava vključile vzgojno naravnanost. Prav ta pa je bistvenega pomena za smatranje mladoletniškega kazenskega prava kot ločenega sistema s posebnimi značilnostmi.
Ključne besede: Mladoletnik, korist otroka, kazenske sankcije, mladoletniški zapor, alternativni način izvrševanja zapora.
Objavljeno v DKUM: 19.02.2015; Ogledov: 2445; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 1.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici