| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ, IZREČENIH PRAVNI OSEBI
Špela Lah, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med gospodarskim kazenskim pravom in pravom izvrševanja kazenskih sankcij na splošno, predvsem pa na ravni pravnih virov (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Kazenski zakonik, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja itd.), torej zakonodaje, saj gre za dve področji, ki sta med seboj ločeni in hkrati tudi zelo povezani. Predstavlja osnovne pojme, kot so: pravna oseba, odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja, kazenska sankcija itd., orisuje pa tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe, pri nas. Namen diplomskega dela je preučiti, kako sodišče postopa pri izrekanju kazenskih sankcij pravni osebi. Preko diplomskega dela želimo tudi ugotoviti, ali je v Sloveniji izvrševanje kazenskih sankcij, izrečenih pravnim osebam, dosledno izpeljano, kako se to odraža v praksi, ali je zakonodaja primerna in ali zadosti našim pričakovanjem. Izvrševanje kazenskih sankcij je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nedovoljenih dejanj, ki imajo za posledico takšno ali drugačno obliko kršitve zakona. Pomeni konkretno uresničitev abstraktno predpisane sankcije, ki jo sodišče izreče pravni osebi, kakor je določena v zakonu, kar posledično pomeni neposredno realizacijo nje same. Je v pristojnosti izvršilne veje oblasti, da pa se kazenska sankcija, izrečena pravni osebi, sploh lahko izvrši, mora najprej biti predpisana. Diplomsko delo se osredotoča na sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe pri nas. Predstavi izvrševanje po posameznih kazenskih sankcijah v skladu s predpisano zakonodajo in opiše problematiko, ki se pri tem pojavlja.
Ključne besede: izvrševanje, kazenska sankcija, kaznivo dejanje, odgovornost, pravna oseba, gospodarsko kazensko pravo, kazensko pravo, zakonodaja.
Objavljeno: 16.03.2010; Ogledov: 2022; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (691,71 KB)

2.
VREDNOTENJE ČUSTEV V PRAVU
Alekseja Senekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Človek in pravo sta dandanes neločljivo povezana, kar potrjuje potreba človeka po pravnem urejanju družbenih odnosov, kakor tudi odvisnost prava od človeka kot ustvarjalca in uporabnika prava. Prav tako je med pravom in psihologijo mogoče opaziti mnogo vzporednic in povezav. Psihološka dognanja večkrat pomagajo najti odgovore pri razreševanju različnih konkretnih pravnih primerov. Za pravo samo je pomembnejši pravni človek, naravni človek je s svojimi številnimi, za pravo nezanimivimi, lastnostmi preobsežen. Globlje kot pogledamo v človeka, več plasti, ki ga sestavljajo, vidimo. Naše čustveno telo vsakodnevno vpliva na nas in na okolico, pa če se tega zavedamo ali ne. Bolj kot se zavedamo čustvenih odzivov in obrambnih mehanizmov, bolj razumemo njihov pomen in sami sebe. Koliko je naš notranji svet misli, želja, namenov in stališč sploh pomemben za pravo? Za čustva se pravo ne zanima vse do takrat, ko se začnejo izražati, pozunanjati na način, ki je za pravo sporen. V čem se storilci kaznivih dejanj razlikujejo od nas, tičijo vzroki za njihovo prestopniško vedenje v njih samih, ali izvirajo iz okolja, v katerega so bili postavljeni? Kriminološke teorije dajejo različne odgovore, zdi pa se, da vsaka osvetljuje samo del resnice. Pri razžalitvi kot obliki čustvenega nasilja se pojavi vprašanje, ali se mora oseba, kateri je bila žalitev namenja, čutiti razžaljeno ali ne. Razžalitev časti in dobrega imena je kot kaznivo dejanje in civilni delikt zanimiva s stališča upoštevanja oziroma neupoštevanja subjektivnih in objektivnih kriterijev razžalitve, zaradi katerih sploh lahko govorimo o kaznivem dejanju razžalitve in o odškodninski odgovornosti za nastalo premoženjsko oziroma nepremoženjsko škodo. S tem, ko kdo prestopi naše meje, ki so pogosto hkrati tudi pravno varovane meje, se v nas ponavadi porodijo čustva, s katerimi želimo prestopniku pokazati, da nas je njegovo ravnanje ali vedenje prizadelo in si želimo, da bi bil kaznovan. Z izraženo jezo želimo doseči spremembo njegovega vedenja. Bolj kot je dejanje nesprejemljivo za družbo, večja verjetnost je, da bomo do storilca čutili prezir oziroma sovraštvo. Dosmrtni zapor in smrtna kazen sta projekciji prezira in sovraštva. V obeh primerih je predstava o prestopniku dehumanizirana, saj ga dojemamo kot ne dovolj vrednega. Pri kazenskih sankcijah se vedno pojavlja vprašanje, ali naj poskušajo prestopnika tudi prevzgojiti ali ga naj samo kaznujejo.
Ključne besede: naravni človek, pravni človek, kaznivo dejanje, razžalitev, čustva, škoda, kazenska sankcija
Objavljeno: 25.03.2010; Ogledov: 2521; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (574,24 KB)

3.
Izvajanje dela v splošno korist kot alternativna kazenska sankcija v Sloveniji
Petra Žiberna, 2018, magistrsko delo

Opis: Alternativnim kazenskim sankcijam ali drugače rečeno skupnostnim sankcijam sodobni pravni sistem posveča vse več pozornosti. Tak način kaznovanja omogoča sodiščem več možnosti kaznovanja, kar pripomore k pravilnejši izbiri sankcije za posameznega storilca. Med alternative zaporne kazni spada tudi delo v splošno korist ali drugače rečeno družbeno koristno delo. V Republiki Sloveniji se je začelo razvijati že leta 1995, ko je takratni Kazenski zakonik uvedel izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. Delo v splošno korist se v Sloveniji izvaja v primeru kaznivih dejanj, prekrškov in kot način odvračanja od kazenskega postopka. Pomembno vlogo pri izvajanju imajo centri za socialno delo, ki vodijo postopke v zvezi z izvrševanjem te alternativne kazenske sankcije, tožilstvo in sodišče ter izvajalske organizacije, kjer napotene osebe opravljajo naloženo število ur dela v splošno korist. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako poteka izvajanje dela v splošno korist v Sloveniji, ali obstajajo razlike v načinu izvajanja dela v splošno korist med izvajalskimi organizacijami po posameznih slovenskih regijah ter kakšne izkušnje imajo z napotenimi osebami. Zanimalo nas je tudi, kako poteka delo z napotenimi osebami v izvajalskih organizacijah, kakšne izkušnje imajo s komunikacijo s centri za socialno delo in ali so zaposleni v izvajalskih organizacijah zadosti usposobljeni za delo z napotenimi osebami. Ugotovili smo, da izvajanje dela v splošno korist poteka v vseh regijah Slovenije na enak način, brez večjih razlik. Izvajalske organizacije so mnenja, da so njihovi zaposleni dovolj usposobljeni za delo z napotenimi osebami, vendar bi kljub temu želeli dodatna usposabljanja in navodila za delo. Večina sodelujočih izvajalskih organizacij ima dobre izkušnje z napotenimi osebami, v posameznih regijah Slovenije pa se pojavljajo tudi manjša odstopanja.
Ključne besede: magistrska dela, alternativna kazenska sankcija, delo v korist skupnosti, izvajalske organizacije, probacija
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 223; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici