Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaključno delo obravnava pojav prestopništva med obsojenci v času prestajanja zaporne kazni. Osredotočili smo se na vpliv različnih dejavnikov na prilagajanje obsojencev na zaporsko življenje in prestopniško vedenje tekom prestajanja kazni. Zaključno delo temelji na dveh osnovnih teorijah: deprivacijski teoriji, ki izpostavlja, da zaporsko okolje samo po sebi povzroča stres in neprilagojeno vedenje zaradi izgube in pomanjkanja bistvenih potreb in svoboščin posameznikov, ter importacijski teoriji, ki izpostavlja, da izkušnje in osebne značilnosti obsojencev pred vstopom v zapor pomembno vplivajo na njihovo prilagoditev in vedenje v zaporu. Izhajajoč iz pregleda znanstvene in strokovne literature smo opredelili ključne vidike, ki vplivajo na prilagajanje obsojencev in njihovo prestopništvo tekom prestajanja zaporne kazni. Ugotovili smo, da je vedenje posameznikov v zaporu kompleksno, pri čemer smo izpostavili medsebojni vpliv okoljskih in individualnih značilnosti. Ključni ugotovljeni dejavniki, ki vplivajo na prestopništvo obsojencev so osebne in predinstitucionalne značilnosti (demografski dejavniki, zgodovina mentalnega zdravja in kriminalna zgodovina), značilnosti kazni in institucionalni dejavniki (zaporska infrastruktura, strogost režima in stopnja zasedenosti institucije) ter interakcije med obsojenci. Ugotovili smo, da se mlajši obsojenci, moški, pripadniki rasnih in etničnih manjšin, osebe z nižjim socioekonomskim statusom in slabšim mentalnim zdravjem ter posamezniki, ki so predhodno že prestajali zaporno kazen in/ali so bili pred prihodom v zapor člani tolp ali kriminalnih združb, v zaporu bolj pogosto vedejo prestopniško. Višjo stopnjo prestopništva smo identificirali v zaporih s strožjim režimom in z višjo stopnjo (pre)zasedenosti. Prav tako smo ugotovili, da vključevanje v negativne socialne mreže v zaporu, kot so tolpe in organizirane kriminalne združbe vpliva na povečano prestopništvo njihovih članov.
Ključne besede: obsojenci, zaporna kazen, prestopništvo, zaporsko življenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Zapori so ustanove, v katerih so nameščeni obsojenci, ki so obsojeni na zaporno kazen. Ko govorimo o zaporni kazni, gre za kazen, ki obstaja že dolgo. Včasih je kaznovanje potekalo na različne, manj humane načine, od bičanja, sežiganja, obešanja in podobno do današnje kaznovalne politike, ki je doživela velik preobrat. V diplomski nalogi smo se osredotočali na prostorsko stisko v zaporih, ki je še danes aktualen globalen problem. Vse kaže na to, da se tako resen problem ni prav veliko spremenil čez leta. Tako drugod, kot tudi v Sloveniji je v zavodih za prestajanje kazni zapora velik problem, prezasedenost oziroma prenatrpanost zaporov, neustrezni bivalni pogoji, pomanjkanje zaporskega osebja, omejene pravice zapornikov in pripornikov ter neustrezna zgradba zavoda za prestajanje kazni zapora. V Sloveniji imamo šest zavodov za prestajanje kazni zapora, ki smo jih na kratko tudi opisali. Globalna prenatrpanost zaporov predstavlja tako za zaprte osebe kot tudi za osebje, zaposleno v zaporih pomemben izziv, saj vpliva na neustrezno spoštovanje temeljnih pravic, prikrajša zapornikom možnost določenih ugodnosti, predstavlja tudi izziv za zdravje, razpoloženje ter negativno vpliva na duševno zdravje oseb, ki bivajo v zavodih. Tudi upraviteljem zapora prinaša prostorska stiska v zaporih, slabše in težje obvladljive izzive na področju varnosti, upoštevanja humanih pogojev in standardov. S preprečitvijo prenatrpanosti lahko dosežemo boljše vzdušje v zaporu, ustrezne bivalne pogoje ter boljše delovanje celotnega zaporskega sistema. Tudi zapornikom bi bilo zagotovljeno opravljanje raznih rekreacijskih dejavnosti v dodatnih prostorih ter možnost obiskov in še kaj več. Ključna rešitev za boljše pogoje v zaporih je prenova in izgradnja zaporov, bolj natančno v slovenskem prostoru govorimo o prenovi ženskega zapora na Igu ter izgradnji novega moškega zapora v Dobrunjah.
Ključne besede: diplomske naloge, zapor, zaporniški sistem, zaporna kazen, prostorska stiska v zaporih, bivalne razmere
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 179
Celotno besedilo (997,35 KB)

Opis: V zaključnem delu je naslovljen problem uporabe smrtne kazni, ki v 21. stoletju še vedno igra precejšnjo vlogo v številnih državah sveta. Z razvojem abolicionizma je tematika postala pomembna razprava na globalni ravni, v katero so se vključile tudi mnoge mednarodne organizacije in sprejele poglavitne dokumente ter deklaracije, s pomočjo katerih je gibanje doseglo družbene spremembe. Številne države so opustile smrtno kazen ter spodbudile njeno odpravo z znanstvenimi prispevki o negativnem učinku smrtne kazni. Temeljna človekova pravica do življenja je bila sprva poglavitna pri boju za odpravo smrtne kazni, nato pa so se abolicionisti osredotočili tudi na ostale problematike tovrstne kazni. V zaključnem delu smo z metodo komparacije preverili povezavo med smrtno kaznijo in stopnjo umorov ter stopnjo kriminalitete med abolicionističnimi državami in državami z uzakonjeno smrtno kaznijo. Vzorec je obsegal 50 držav, za katere smo pridobili podatke o številu usmrtitev v letu 2020, stopnji umorov in kriminalitete v letu 2020. Ugotovitve so pokazale, da ni jasne povezave med učinkom smrtne kazni na zmanjšanje oziroma povečanje kriminalitete, saj se pojavijo določene specifike, kjer ima država, ki redno izvršuje usmrtitve, eno izmed najnižjih stopenj kriminalitete in obratno. Podobno so pokazali tudi zaključki pri primerjavi stopenj umorov med državami.
Ključne besede: diplomske naloge, smrtna kazen, abolicionizem, človekove pravice, generalna prevencija, kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1236; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s tematiko varovanja ženske na kazenskem področju. Namen naloge je osvetliti položaj ženske na področju kazenskega prava, predstaviti primere, ko je ženska nastopala kot storilka kaznivega dejanja in na drugi strani kot žrtev. Kot cilj sem si zadala, da preko uporabljenih virov ugotovim status ženske v pravilih, ki so bila v rabi na območju Republike Slovenije konec srednjega in na začetku novega veka. Prav tako je bil eden izmed ciljev razbiti »stigmo«, ki je veljala, da je ženska bila zanemarjena in da je bila njena zloraba nekaj vsakdanjega. Za pozni srednji vek in začetek novega veka je veljalo splošno prepričanje, da kazensko pravo ni bilo zapisano, da se je sodilo velikokrat po vsakokratni volji sodnika in da je bila tortura nekaj vsakdanjega. Skozi raziskavo sem ugotovila, da segajo zapisi normiranja prava in kaznivih dejanj že v davno 14. stoletje in sicer preko Ptujskih statutov iz leta 1376 in 1513 ugotovimo, da so bila pomembna kazniva dejanja in kazen že v takratnem obdobju določena. Temu se pridružuje tudi Ljubljanske malefične svoboščine iz leta 1514, kjer so bila navedena kazniva dejanja in sam proces kaznovanja. Za raziskavo sem uporabila tudi CCC iz leta 1532 in poskušala potegniti vzporednice z že prej omenjenima viroma. Pomembno vlogo je v omenjenem obdobju predstavljal tudi status žrtve in storilca. Privilegirane osebe, so se lahko lažje razbremenile odgovornosti in namesto torture plačale denarno nadomestilo. Nepreviligirani osebe so se velikokrat znašli na vislicah, bili streti s kolesom, utopljeni ali sežgani na grmadi. Za takratni čas je bil značilen inkvizitorni postopek, s katerim obdolžencu niso bile zagotovljene pravice kot jih ima obdolženec na podlagi ustave in drugih zakonskih predpisov danes. Sodišče pri izvajanju svoje vloge ni bilo nepristransko, saj se je v sodnem procesu aktivno vpletalo v dogajanje. Prav tako ni bilo objektivno, saj se je postopek začel na podlagi predpostavke krivde. Priznanje je velikokrat spremljala tortura, ki je veljala za kraljico dokazov. V današnji ureditvi, je priznanje za katero je uporabljena sila, grožnja, zvijača ali medicinski poseg določeno, da se ne more uporabiti zoper obdolženca v samem postopku, postopek pa se lahko začne samo, če obstaja zadosten dokazni standard, ki ga imenujemo utemeljen sum. Z razvojem družbe in miselnosti se spreminja tudi pravo. Ne govorimo več o namernem povzročanju trpljenja in zastraševanju preko torture. Krute telesne kazni zamenjajo po večini alternativne kazni katere zasledujejo cilj resocializacije storilca in mu omogočajo ponovno integracijo v okolje. Kazni v preteklosti so slonele na maščevanju in zrcalnih kaznih. »To kar si storil, se je odsevalo preko kazni«.
Ključne besede: Srednji vek, novi vek, kazensko pravo, kazenski postopek, tortura, smrtna kazen, deželska sodišča.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1636; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,75 MB)