1. Organizacija nogometnih pripravMatej Verstovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje organizacijo nogometnih priprav v manjših amaterskih klubih, kjer so finančni, kadrovski in infrastrukturni viri pogosto omejeni. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako lahko klubi tudi v takšnih pogojih uspešno izvedejo priprave, ki prispevajo k razvoju posameznih igralcev in ekipe kot celote. Študija primera je potekala v Nogometnem klubu Črnuče, ki po svoji strukturi in delovanju odraža tipične izzive slovenskega amaterskega nogometa.
V raziskavi so bili povezani teoretični okviri iz športnega managementa, projektnega načrtovanja in ekipne dinamike z empiričnimi podatki, pridobljenimi z anketami in analizo na terenu. Anketirani so bili štirje ključni členi znotraj kluba: igralci, trenerji, starši in člani strokovnega štaba, kar je omogočilo celovit vpogled v organizacijo in kakovost priprav. Poleg tega so bile vključene tudi osnovne fizične meritve – kot so testi vzdržljivosti in hitrosti – s katerimi smo ocenili športni vidik priprav. Uporabljeni so bili tudi ključni kazalniki uspešnosti (KPI), ki so omogočili spremljanje tako fizične pripravljenosti kot tudi organizacijske učinkovitosti in zadovoljstva deležnikov.
Ugotovitve so pokazale, da so najpogostejši izzivi povezani z neformalno razdelitvijo nalog, logističnimi omejitvami in pomanjkanjem sistematičnega spremljanja ali digitalne podpore. Na podlagi zbranih podatkov je bil oblikovan praktičen model, ki ponuja jasne smernice za izboljšanje organizacije priprav v okoljih z omejenimi viri. Delo dokazuje, da organizacija priprav ni le tehničen ali logističen izziv, temveč ključna priložnost za ustvarjanje okolja, v katerem se mladi športniki počutijo varno, motivirano in povezano z nogometom. Predvsem pa pokaže, da so tudi brez idealnih pogojev možni dobri rezultati – če obstajajo predanost, sodelovanje in skupna vizija.
Ključne besede: nogometne priprave, kazalniki uspešnosti (KPI), amaterski klubi, projektno načrtovanje, vključevanje deležnikov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1001,81 KB) |
2. Optimizacija poslovnih procesov pred kriznimi razmerami, med njimi in po njih: primer uvajanja ključnih kazalnikov uspešnostiKatarina Gregorovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava optimizacijo poslovnih procesov v malih in srednje velikih podjetjih v kontekstu kriznih razmer. Osredotoča se na razvoj enostavnega modela za spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI), ki temelji na dostopnih orodjih, kot je Excel. Namen dela je prikazati, da je mogoče tudi z omejenimi viri vzpostaviti učinkovit sistem zaznavanja poslovnih tveganj in izboljšati odpornost podjetja.
V nalogi je predstavljena analiza konkretnega podjetja iz tiskarske panoge, ki se sooča z izzivi digitalizacije in izgubo ključnih strank. Ključni kazalniki vključujejo donosnost prodaje, likvidnost, zadolženost in ROA (donosnost sredstev). Naloga predstavi, kako jih lahko podjetje uporablja za pravočasno zaznavanje kriznih razmer.
Poudarjena je pomembnost sistematičnega zbiranja in analiziranja podatkov ter možnost nadgradnje modela z bolj naprednimi digitalnimi rešitvami. Delo sledi tudi usmeritvam Sendajskega okvira, s čimer opozarja na širši pomen obvladovanja tveganj v poslovanju.
Delo se zaključi z ugotovitvijo, da spremljanje KPI že v osnovni obliki prispeva k večji stabilnosti in odpornosti podjetij, ter predlaga možnosti nadaljnjega razvoja
Ključne besede: Optimizacija procesov, ključni kazalniki uspešnosti, digitalizacija, krizni
management
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1021,64 KB) |
3. Določanje in načrtovanje zmogljivosti v transportnem podjetju xZala Korošec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava določanje in načrtovanje zmogljivosti v manjšem transportnem podjetju, s poudarkom na prepoznavanju ključnih dejavnikov, ki vplivajo na izkoriščenost virov, stroškovno učinkovitost ter doseganje poslovnih ciljev. Cilj dela je bil s pomočjo analitičnega pristopa oceniti trenutno zmogljivost podjetja, prepoznati omejitve in oblikovati priporočila za prihodnjo rast. Analizirani so bili podatki o prevoženih kilometrih, zaposlenih, stroških in prihodkih, nato pa je bil s stroškovno profitnim modelom izračunan optimalen obseg zmogljivosti voznega parka. V nadaljevanju so bili opredeljeni in interpretirani ključni kazalniki uspešnosti poslovanja, produktivnost, gospodarnost in donosnost, ki omogočajo celovit vpogled v operativno in finančno učinkovitost podjetja. Rezultati analize so pokazali, da povečanje števila zaposlenih brez sorazmernega povečanja realizacije zmanjšuje produktivnost na zaposlenega, kar lahko negativno vpliva na uspešnost poslovanja. Ugotovitve kažejo, da je trenutna organizacija dela učinkovita, vendar obstaja prostor za izboljšave, zlasti na področju dinamičnega upravljanja zmogljivosti, optimizacije stroškov in prilagajanja obsega delovanja dejanskemu povpraševanju. Diplomsko delo tako ponuja konkretne predloge za nadaljnji razvoj podjetja in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave na področju logistike ter transportnega managementa.
Ključne besede: zmogljivost, transportno podjetje, stroškovna učinkovitost, produktivnost, kazalniki uspešnosti
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. Podjetniška demografija in dinamika podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz : Slovenski podjetniški observatorij 2024Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Dijana Močnik, 2025 Opis: Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovito analizo podjetniške demografije ter dinamike podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz. V prvem delu raziskave smo proučili ključne demografske značilnosti slovenskih podjetij, vključno z njihovim številom, velikostjo, prihodki, stroški dela in dodano vrednostjo, razčlenjeno po dejavnostih, regijah in velikostnih razredih. Drugi del raziskave se osredotoča na podjetja z različno stopnjo tehnološke intenzivnosti in na znanju temelječe storitve, s poudarkom na primerjavi Slovenije z EU. Posebej smo analizirali podjetja v različnih fazah življenjskega cikla, da bi prepoznali njihove konkurenčne prednosti, razvojne izzive ter priložnosti za nadaljnjo rast in inovacije. Na podlagi ugotovitev smo podali strateške usmeritve za izboljšanje podpornega okolja, spodbujanje inovacij, digitalne preobrazbe in internacionalizacije slovenskih podjetij, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, visokotehnološka podjetja, na znanju temelječa podjetja, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 17.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (12,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Optimizacija procesov vzdrževanja z informacijskim sistemom IBM Maximo v podjetju Calcit d. o. o.Rok Sušnik, 2024, diplomsko delo Opis: Vzdrževanja si dandanes brez dobre informacijske podpore ne moremo predstavljati. Zaradi obrabe in staranja opreme je treba imeti dovršen sistem za celovito obvladovanje sredstev, s pomočjo katerega jih maksimalno izkoristimo. Namen diplomskega dela je predstaviti možnosti optimizacije procesov vzdrževanja v podjetju s pomočjo informacijskega sistema IBM Maximo, z namenom izboljšanja učinkovitosti in produktivnosti proizvodnega obrata, zmanjšanja proizvodnih stroškov ter nepredvidenega vzdrževanja. Konkretno smo obdelali procese planiranja in preventivnega vzdrževanja, vzpostavili analize za zmanjšanje nepredvidenega vzdrževanja ter vpeljali mobilno rešitev uporabe informacijskega sistema. Z optimiziranimi procesi smo pridobili kakovostne podatke za nadaljnjo analizo in optimizacijo, avtomatizirali ponavljajoče se procese, dvignili učinkovitost in organiziranost preventivnega vzdrževanja ter planiranja, navsezadnje pa izboljšali vizualizacijo, komunikacijo med oddelki in varnost zaposlenih. Za vpeljavo rešitev smo uporabili sistematični pristop nenehnega izboljševanja vzdrževanja s pomočjo ključnih kazalnikov uspešnosti.
Ključne besede: IBM Maximo, optimizacija, vzdrževanje, informacijski sistem, ključni kazalniki uspešnosti.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,67 MB) |
6. Primerjalna analiza uspešnosti javnih lekarniških zavodov v Sloveniji pred in po epidemiji covid-19Sanja Kladnik, 2024, magistrsko delo Opis: Merjenje uspešnosti je pomembno pri ugotavljanju delovanja podjetja. V magistrskem delu se osredotočimo na primerjavo vseh javnih lekarniških zavodov v Republiki Sloveniji pred in po epidemiji COVID-19.
Predstavimo delovanje javnih zavodov na splošno in natančneje javnih lekarniških zavodov. Podrobneje opredelimo značilnosti njihovega delovanja, pravno ureditev, nadzor in financiranje. V teoretičnem delu opišemo institucionalni okvir računovodskega poročanja, kjer predstavimo pravne podlage in računovodsko poročanje. Pregledamo finančnoračunovodske kazalnike, ki so namenjeni presoji uspešnosti poslovanja. Sledi empirična analiza, kjer primerjamo uspešnost javnih lekarniških zavodov v obdobjih 2017–2019, pred epidemijo, ter 2020–2021, po epidemiji. Osredotočimo se na kazalnike, ki jih opredeljujejo slovenski in tuji avtorji ter PSR 8, ki se opira na SRS.
S pregledom tujih raziskav primerjamo rezultate naše analize. Ugotovimo, da letna poročila razkrivajo dovolj podatkov za izračun finančnoračunovodskih kazalnikov. Kljub nestabilnim razmeram, v našem primeru epidemije COVID-19, so javni lekarniški zavodi poslovali bolj uspešno glede na preteklo obdobje pred epidemijo.
Ključne besede: Analiza uspešnosti, javni lekarniški zavodi, finančno računovodski kazalniki, epidemija COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 54
Celotno besedilo (15,21 MB) |
7. Podjetniška demografija in značilnosti podjetništva mladih : Slovenski podjetniški observatorij 2023Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Dijana Močnik, 2024 Opis: V okviru Slovenskega podjetniškega observatorija 2023 smo proučevali demografijo slovenskih podjetij in značilnosti podjetništva mladih v Sloveniji in primerjalno z Evropo. Kot vsako leto, smo tudi tokrat v prvem delu raziskave Slovenskega podjetniškega observatorija analizirali demografske značilnosti slovenskih podjetij, medtem ko smo drugi del posvetili aktualni temi tako v slovenskem kot evropskem gospodarstvu, analizi podjetništva mladih. Demografska analiza je bila usmerjena v razumevanje profilov slovenskih podjetij na podlagi različnih kriterijev, kot so število podjetij, njihova velikost, ustvarjen prihodek, stroški dela in dodana vrednost, razčlenjeno po dejavnosti, regiji in velikosti podjetja. Proučevanje značilnosti podjetništva mladih je zagotovilo vpogled v dinamiko podjetništva v izbrani ciljni skupini z namenom oblikovanja učinkovitih ukrepov spodbujanja razvoja podjetništva mladih.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, podjetništvo mladih, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 263; Prenosov: 83
Celotno besedilo (12,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Okvir za prilagoditev [i. e. prilagajanje] trajnostnega indeksa pametnih pristanišč: empirična študija o državah v razvoju : doktorska disertacijaAlaa Othman, 2023, doktorska disertacija Opis: Trajnostni razvoj prometa postaja postopoma pomembnejši pri izboljšanju učinkovitosti pametnih pristanišč.
Pametna pristanišča so širok koncept, ki vsebuje več vidikov pristaniških dejavnosti in ima različne stopnje integracije. Kljub trenutnemu razvoju koncepta pametnih pristanišč sprejemljiva definicija pametnih pristanišč in z njimi povezanih stebrov ter kazalnikov v literaturi ni bila dobro obravnavana.
Na podlagi kritičnega pregleda najbolj ponavljajočih se tem v literaturi je bilo očitno, da lahko Egipt služi kot dobra empirična študija, ki predstavlja države v razvoju. Empirična študija je bila izvedena, da bi dokazali uporabnost raziskovalne metode in raziskali njihov trenutni indeks stanja v Egiptu, saj trenutno stanje, ki določa izvajanje pametnih praks v egiptovskem pristaniškem sistemu, ostaja nezadosten zaradi omejenih akademskih raziskav in pomanjkanja literaturo, ki je obravnavala trenutno stanje uspešnosti egiptovskih pristanišč in opredelila glavne izzive za prilagajanje pametnih praks z različnih vidikov.
Pregled kaže, da se je v zadnjih letih povečalo število objav na to temo, zlasti v razvitih državah, opaženo je, da to ni dovolj za študij v državah v razvoju.
Empirična študija egiptovskega morskega pristanišča je pokazala, da je mogoče digitalizacijo in prakse pametnih pristanišč uspešno prilagoditi.
Prilagoditev trajnostnega pametnega pristanišča v Egiptu bo zelo koristna in bo rešila zastoje v pristaniščih in povečala učinkovitost časa, zmanjšala porabo fosilne energije, zmanjšala okoljske vplive plovil in odpravila varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje , kar bo privedlo do tekočega gibanja trgovanja v Egiptu.
Izid raziskave je zagotovil uporabni okvir integriranega indeksa pametnih pristanišč, ki zajema različne elemente petih dimenzij pametnih pristanišč in jih povezuje s trajnostno uspešnostjo pristanišča ob upoštevanju stebra digitalizacije, z regresijsko analizo podatkov raziskave, ki preizkuša okvir glede prilagodljivosti trajnostnih in pametnih praks ter pregledati njeno uporabnost na egiptovskem pristanišču, kar velja za glavni znanstveni prispevek te študije.
Predstavljen je načrt, ki poudarja glavne ovire in izzive, s katerimi bi se lahko soočila prilagoditev, s predlogi in priporočili za te ovire, da bi sprejeli digitalno preobrazbo v smeri trajnostnega razvoja pametnih pristanišč, da bi razpravljali in sklenili nekatere postopke, ki jih je mogoče prilagoditi za lažjo izvedbo pametne prakse in tehnološko zaposlovanje v egiptovskih pristaniščih.
Raziskava zagotavlja avtentičen prispevek k znanju z razvojem celovitega trajnostnega indeksa pametnih pristanišč, ki upošteva naslednja področja: delovanje, okolje, energija, varnost in zaščita ter človeški dejavnik in preizkuša njihov vpliv na trajnostno delovanje pristanišč, ki upošteva digitalizacijo, ki bo bistveni steber. Tako lahko indeks pametnih pristanišč štejemo za prvi indeks, ki izvaja tako kombinacijo študij z razvojem uporabnega okvira, ki ga uporablja za egiptovska pristanišča.
Raziskava je pokazala, da bo integrirani indeks pametnih pristanišč povečal pametnost pristaniških procesov in operacij ter vplival na trajnostno uspešnost in njene ravni (ekonomske, socialne in okoljske), saj oblikovalcem politik, direktorjem in administratorjem pomaga ohranjati tokove svojih procesov v učinkovit način z zmanjševanjem emisij porabe, onesnaževanja, stroškov in časa, zagotavljanjem ocene tveganja, produktivnosti, hitrosti, varnosti, varnosti, fleksibilnosti in znanja v procesih odločanja.
Sprejetje trajnostnih pametnih pristanišč v Egiptu bo zelo koristno in bo rešilo zastoje v pristaniščih in povečalo učinkovitost časa, zmanjšalo porabo fosilne energije, zmanjšalo okoljske vplive plovil in odpravilo varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje, kar bo vodilo do pretočnosti v trgovalnem gibanju v Egiptu.
Države v razvoju lahko sprejmejo okvir za olajšanje izboljšanja njihove trajnostne uspešnosti pametnih pristanišč
Ključne besede: trajnost, pomorski promet, pametna pristanišča, ključni kazalniki uspešnosti in človeški viri
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,90 MB) |
9. Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij : slovenski podjetniški observatorij 2018Dijana Močnik, Mojca Duh, Katja Crnogaj, 2019, znanstvena monografija Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 128
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Podjetniška demografija in značilnosti startup in scaleup podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2022Matej Rus, Dijana Močnik, Katja Crnogaj, 2023 Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2021 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti startup in scaleup podjetij. Osredotočili smo se predvsem na proučevanje nihovih značilnosti, potreb in izzivov, saj podjetja na začetku razvoja in pri prehodu v rast potrebujejo največ podpore in spodbud. Proučili smo njihov strateški pomen, naredili mednarodno primerjavo startup in scaleup podjetij, analizirali podporno okolje zanje ter na osnovi primarne raziskave med njimi podali ključne značilnosti ter priporočila za njihovo podporo in razvoj v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, startup podjetja, scaleup podjetja, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 697; Prenosov: 117
Celotno besedilo (12,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
