1.
»KLJUČNE SPODBUDE ZA VHODNE TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE V DRŽAVAH SVE«Simona Molan, 2016, magistrsko delo
Opis: V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime.
Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte.
Ključne besede: Tuje neposredne investicije, državne spodbude, kazalniki konkurenčnosti, lokacijsko specifični dejavniki, države SVE
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 1922; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,88 MB)