| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenska podjetja in značilnosti poslovnega prestrukturiranja
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Karin Širec, 2021

Opis: V prvem delu raziskave smo se posvetili temeljni poslovni demografiji slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2019 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V Sloveniji moramo spodbujati ustanavljanje novih podjetij s potencialom rasti in rast obstoječih podjetij. Pomembno pa je tudi razumeti, da morajo biti tudi obstoječa podjetja nenehno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi in se permanentno prilagajati spremenjenim pogojem poslovanja, kar je druga tema letošnjega podjetniškega observatorija, kjer razpravljamo o prestrukturiranju podjetij. Da bi dobili čim boljši vpogled v procese poslovnega prestrukturiranja v Sloveniji, smo izvedli tudi primarno raziskavo med malimi in srednje velikimi podjetji ter eksperti podpornega okolja za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prestrukturiranje, poslovno, finančno in strateško prestrukturiranje, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno: 21.04.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matjaž Denac, Dijana Močnik, 2018, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2016 ter primerjali ključne podatke za leto 2015 oziroma 2014 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2016 v celotnem gospodarstvu 124.058 podjetij, ki so zaposlovala 543.371 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2016 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2015 več kot četrtina podjetij (26,4 % ali 6,2 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (33,1 milijona). V EU-28 in Sloveniji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja predelovalnih dejavnosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2015 je znašala 51.086 evrov, v Sloveniji pa 32.694 evrov (skoraj 40 % manj). V drugem delu proučujemo kontekst krožnega gospodarstva z vidika izzivov in priložnosti za slovenska MSP. Opredeljujemo koncept krožnega gospodarstva, strateška izhodišča za prehod v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, problematiko merjenja krožnega gospodarstva in prikaz stanja in možnosti uporabe ekodizajna v slovenskih MSP na področju gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, krožno gospodarstvo, ekodizajn
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 898; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Slovenska podjetja in družbena odgovornost
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, 2017, znanstvena monografija

Opis: V prvem poglavju smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2015, nato pa smo za leto 2013 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2015 v celotnem gospodarstvu 127.373 podjetij, ki so zaposlovala 532.325 ljudi. Največ dodane vrednosti (7,4 milijarde evrov) in izvoza (16,6 milijarde evrov) so ustvarile predelovalne dejavnosti. V drugem poglavju proučujemo kontekst družbene odgovornosti na ravni podjetij in na nacionalni ravni v Sloveniji in EU, ki vključuje različne poslovne prakse, iniciative in ukrepe, s ciljem prispevanja k družbi in okolju, v katerem podjetja delujejo. Ugotavljamo, da je na tem področju podporno okolje v Sloveniji dobro razvito, vendar pa primanjkuje sodelovanja in povezovanja v skupen koncept družbene odgovornosti. Prikazujemo tudi stanje družbeno odgovornega angažiranja podjetij in, analiziramo prakse podjetij na tem področju.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, družbena odgovornost podjetij, implementacije družbeno odgovornega podjetništva
Objavljeno: 10.03.2017; Ogledov: 1116; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici