| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA KAZALNIKOV ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA V SLOVENIJI IN EU
Vlasta Mak, 2011, diplomsko delo

Opis: Življenjska raven je ekonomska in družbena kategorija in hkrati dejavnik razvoja družbenoekonomskih razmerij. Na eni strani obsega življenjske razmere prebivalstva, na drugi pa delovne ter družbene razmere človeka. Pod pojmom življenjska raven razumemo dosežene življenjske pogoje, ki so merjeni na agregatni in individualni ravni. Najlažje jo je prikazati z naslednjim izborom kazalnikov življenjske ravni: zdravje in dostop do zdravstvene oskrbe, zaposlitev in delovne razmere, gmotni viri, izobrazba, družina in medosebni odnosi, prebivališče oziroma stanovanje, varnost življenja, prosti čas in rekreacija ter politična participacija. Indeks človekovega razvoja (HDI – Human Development Index) je pomemben kazalnik kompleksnosti in povezanosti dohodka in blaginje ter prepletenosti in medsebojne povezanosti ekonomskih in socialnih politik. HDI kaže blaginjo na treh področjih družbenega razvoja. Kazalci, s katerimi je ta opredeljen, naj bi odsevali dosežke držav na različnih ravneh. Vključuje torej zdravje (pričakovana življenjska doba ob rojstvu za spremljanje življenjske dobe in zdravstvenih razmer), dohodek oziroma dostop do virov, ki ljudem omogočajo dostojen življenjski standard (BDP na prebivalca po kupni moči) ter izobraženost in znanje (bruto stopnja vključenosti in pismenosti, ki prikazujeta kombinirano stopnjo vpisa na različne ravni izobraževanja oziroma stopnjo pismenosti odraslega prebivalstva). Dojemanje kakovosti življenja je tesno povezano z vrednotami in normami posamezne družbe, s subjektivnostjo dojemanja. Zato se v zadnjem času uveljavljajo kazalci, ki opisujejo spremembe v posamičnih dogodkih človekovega življenja ter s tem opisno prikažejo razlike v življenju posameznika in družbe. Razlike je še dodatno poglobila gospodarska in finančna kriza, ki je nastopila konec leta 2007. Bogatejše in razvitejše države so postale še bolj razvite, revnejše se jim le počasi približujejo. Med razvite države v EU se štejejo Irska, Nizozemska, Nemčija, Švedska in Francija. Slovenija je na sredini lestvice. Na dnu so Poljska, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija.
Ključne besede: kakovost življenja, življenja raven (življenjski standard), kazalci življenjske ravni, človekov razvoj, indeks človekovega razvoja
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 3212; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici