1. Varnost v cestnem prometu - čas spremembLjubo Zajc, Vesna Marinko, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: varnost, cestni promet, prometne nesreče, nacionalni program, kazalci učinkovitosti, soodgovornost, statistika
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (896,33 KB) |
2. Vpliv vegetarijanske/veganske diete na kvaliteto življenja in kazalce zdravja otrokLara Flogie, Špela Gajšek, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: vegetarijanstvo, veganstvo, otroci, mladostniki, prehrana, kvaliteta življenja, PedsQL, kazalci zdravja
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 657; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Vpliv okolja na kakovost življenja: primerjava Ljubljane in Frankfurta glede na čistost zraka in ekonomske kazalceSimon Gabrovšek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv okoljskih in ekonomskih dejavnikov na kakovost življenja v mestih za Ljubljano in Frankfurt. Za ugotavljanje kvalitete življenja smo se osredinili na čistost zraka in ekonomsko stanje, pri čemer smo želeli ugotoviti, kako se mesti, glede na primerjavo dejavnikov čistoče zraka in ekonomskega stanja, izkažeta kot kvaliteten bivanjski prostor. Za ugotovitev čistosti zraka smo primerjali in analizirali onesnaženost mestnega zraka s trdnimi delci in z ozonom, ekonomsko stanje pa smo ugotovili z analizo trga v obeh mestih. Glede na čistost zraka je Ljubljana relativno čistejša, saj so ravni najbolj škodljivih PM2,5 znatno nižje od koncentracij v Frankfurtu. Ekonomsko je Frankfurt bistveno močnejši in ponuja večje karierne možnosti glede zaposlitve. Kakorkoli že – izbira boljše kakovosti je, glede na analizo, prepuščena posamezniku, saj je presoja odvisna od posameznikovih prioritet glede želenega okolja.
Ključne besede: kakovost življenja, čistost zraka, ekonomski kazalci, Ljubljana, Frankfurt
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,32 MB) |
4. Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne EvropeSuzana Kert, 2021, doktorska disertacija Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO.
Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO.
Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo.
Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta.
Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30).
Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 156
Celotno besedilo (5,98 MB) |
5. Vpliv rešitev digitalnega marketinga na uspešnost spletnih trgovinKaja Kapun, 2019, magistrsko delo Opis: Spletnih trgovin je na internetu ogromno. Skoraj vsaka fizična trgovina že ima svoje spletno mesto s katerim predstavi svoje podjetje, svoje izdelke in storitve, ki jih ponuja. Na tak način se predstavi na spletu in si povečuje svojo prepoznavnost. S tem se začne digitalni marketing.
S količino spletnih trgovin se veča tudi konkurenca na spletnem trgu, kar pomeni, da se moramo potruditi, če želimo biti uspešni. To kar je danes pomembno pri spletnem poslovanju morda čez mesec dni več ne bo, zato moramo kar se da ažurno spremljati trg in trende ter svoje delovanje in ponudbo prilagoditi v skladu s takratnim povpraševanjem.
Pri spletnih trgovinah moramo biti pozorni, da so spletne strani pravilne oblike, da spletna trgovina izgleda kar se da privlačno in da ima kvalitetno vsebino. Pomembna je tudi optimizacija spletnega mesta, s katero se izboljšuje pozicioniranje na iskalnikih. Ne smemo pozabiti tudi na dobre odnose s strankami in obojestransko komunikacijo. Pri tem nam lahko v največji meri pomagajo družbena omrežja, s katerimi si povečujemo prepoznavnost in ohranjamo stik s potencialnimi in obstoječimi strankami.
V magistrskem delu smo opredelili digitalni marketing in njegove rešitve. Opisali smo uvajanje rešitev digitalnega marketinga in na kakšen način spletne trgovine merijo uspešnost digitalnega marketinga. Predstavili smo komponente dobrega spletnega mesta in analizirali dve spletni trgovini z vidika oblike, vizualizacije, funkcionalnosti in njune dejavnosti na družbenih omrežjih.
Ključne besede: Digitalni marketing, spletne trgovine, rešitve digitalnega marketinga, optimizacija spletnih strani, iskalniški marketing, vsebinski marketing, e-poštni marketing, ključni kazalci uspešnosti.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1720; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,93 MB) |
6. Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkoholaTjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1244; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,43 MB) |
7. Zagotavljanje kakovosti in varnosti pacienta z omejenimi kadrovskimi in materialnimi resursi v bolnišničnem okoljuAnita Vogrinčič Černezel, 2018, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje ustreznih kadrovskih normativov v zdravstveni negi je pereč problem, ki je v slovenskem prostoru prisoten že nekaj časa. Svetovna gospodarska kriza pa je razmera še zaostrila. Posledica je bilo sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel tudi na področje zaposlovanja v zdravstvu in zdravstveni negi. Zdravstvena nega je s tem bila postavljena pred velik izziv. Na eni strani so posamezni zavodi začeli uvajati sistem vodenja kakovosti in varnosti, na drugi strani pa so se soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra.
Namen: V magistrskem delu smo skušali prikazati ali je sploh možno in na kakšen način je možno zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov ob pomanjkanju kadrovskih in materialnih virov. Teoretični del magistrskega dela kratko povzema načine doseganja kakovosti in varnosti, v empiričnem delu pa skušamo ugotoviti, kako zdravstveni delavci vidijo pomanjkanje kadra in materiala potrebnega za delo, obenem pa želimo ugotoviti ali sistem vodenja kakovosti dejansko omogoča kakovostno in varno obravnavo uporabnikov zdravstvenih storitev.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitatvno raziskovalno metodo. Anketni vprašalnik smo razdelili na več vsebinskih sklopov. S pomočjo Likertkve lestvice smo preverili stopnjo strinjanja respondetov s posameznimi trditvami. Podatke smo obdelali z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami, uporabili smo osnovne opisne statistike. Na posamezne oddelke v Splošni bolnišnici Murska Sobota, smo razdelili anketne vprašalnike med zaposlene v zdravstveni negi. Razdeljenih je bilo 150 vprašalnikov, od tega jih je bilo izpolnjenih in vrnjenih 125.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni poznajo sistem vodenja kakovosti v bolnišnici, tako, da smo prvo hipotezo lahko potrdili. Respondenti niso enotni v mnenju, da imajo na razpolago vse potrebne pripomočke za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege, zato druge hipoteze v celoti ne moremo potrditi.
Diskusija: Iz rezultatov raziskave sledi, da je sistem vodenja kakovosti v bolnišnici zastavljen tako, da zaposleni dobijo informacije potrebne za kakovostno in varno obravnavo pacientov, vendar pa bo potrebno z dodatnimi ukrepi doseči, da bodo zaposleni izvajali zdravstveno nego s sodobnimi materiali, ki bodo stalno na razpolago.
Ključne besede: Kakovost, varnost, standardi zdravstvene nege, kategorizacija, dokumentacija, klinične poti, kazalci kakovosti, sodobni materiali, kader
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 2079; Prenosov: 431
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Spreminjanje rabe tal v pomurski statistični regiji med letoma 2000 in 2017Tomaž Koltai, 2017, magistrsko delo Opis: Delo obravnava spremembe rabe tal v pomurski statistični regiji v obdobju med letoma 2000 in 2017 in odvisnosti teh od izbranih naravnogeografskih in družbenogeografskih kazalcev. Spremembe rabe tal so vrednotene iz vidika izkoriščanja in ohranjanja kmetijskih potencialov regije, ki so med največjimi v Sloveniji. Obravnavane so razlike v splošnih spremembah rabe tal, v smereh sprememb, spremembe v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov, ekspozicij, pedoloških enot, talnega števila, strateško pomembnih območij za kmetijstvo in pridelavo ter v odvisnosti od mikroregij. Pri spremembah so posebej izpostavljene negativne smeri sprememb, ki kažejo izrazite procese ozelenjevanja, zaraščanja, ogozdovanja in pozidave obdelovalnih oblik rabe tal, med katere spadajo njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki in ostali trajni nasadi. V splošnem se v regiji zmanjšuje število obdelovalnih površin, predvsem njiv z vrtovi in vinogradov, vse bolj pa se širijo neobdelovalne oblike rabe tal, predvsem zemljišča v zaraščanju, gozdovi ter pozidane in sorodne površine. Te spremembe niso v celoti odvisne od naravnogeografskih pogojev, temveč v veliki meri na te vplivajo tudi socio-ekonomski kazalci gibanje števila prebivalstva, povprečne starosti, indeksa staranja, gibanja števila kmetijskih gospodarstev in gibanje velikosti posestev na kmetijsko gospodarstvo. V splošnem tudi v analizi teh ugotavljamo negativne trende, ki jih lahko povezujemo z neugodnimi trendi v spreminjanju rabe tal.
Ključne besede: raba tal, pomurska statistična regija, obdelovalne površine, naravnogeografski kazalci, ogozdovanje, ozelenjevanje, socio-ekonomski kazalci
Objavljeno v DKUM: 13.10.2017; Ogledov: 1949; Prenosov: 407
Celotno besedilo (7,81 MB) |
9. Ugotavljanje zgodnjih napovednikov srčno- žilne ogroženosti pri otrocih z esencialno hipertenzijoAndreja Štelcar, 2017, doktorsko delo/naloga Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija (AH) je ob aterosklerozi najpogostejša bolezen obtočil pri odraslih in predstavlja enega glavnih dejavnikov tveganja za nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni. Z vse večjo pojavnostjo debelosti v populaciji otrok in mladostnikov je postala esencialna arterijska hipertenzija (EH) ena najpogostejših kroničnih bolezni tudi v otroški dobi. AH je povezana z nastankom poškodb hipertenzivnih tarčnih organov in s tem z nastankom srčno-žilnih bolezni. Čeprav se pri otrocih srčno-žilne bolezni v manifestni obliki redko pojavljajo, rezultati številnih raziskav kažejo, da se proces ateroskleroze začne že v otroštvu. To velja tudi za pojavljanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja, med katerimi je tudi AH, ki proces ateroskleroze pospešujejo. Da bi preprečili ali vsaj omilili nastanek srčno-žilnih bolezni, je pomembno pravočasno odkritje in zdravljenje bolezni oziroma zgodnjih sprememb. To še prav posebej velja za otroško populacijo, pri kateri so zato raziskave usmerjene v iskanje čim zgodnejših pokazateljev hipertenzivne poškodbe in prisotnosti drugih domnevnih srčno-žilnih dejavnikov tveganja.
Metode: V raziskavo smo vključili 100 otrok obeh spolov, ki so se zdravili na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, in smo jim trikrat zapored v različnih razmerah izmerili povišan krvni tlak (KT) ter ga nato potrdili s 24-urnim merjenjem KT ter postavili diagnozo EH. Kontrolno skupino otrok je sestavljalo 50 po spolu in starosti primerljivih zdravih otrok z normalnim KT. Opravili smo natančno anamnezo in klinični pregled, pri preiskovani skupini pa še pregled očesnega ozadja. Pri vsakem posamezniku smo izmerili telesno težo, telesno višino ter obseg pasu in bokov. Iz omenjenih meritev smo izračunali indeks telesne mase (BMI). Po standardnem postopku smo v krvi določili hemogram, reaktivni protein C (CRP), sečnino, kreatinin, sečno kislino, elektrolite, koncentracijo celokupnega holesterola, holesterola HDL, holesterola LDL, trigliceridov, krvnega sladkorja, homocisteina, apolipoproteina A1(apoA1) in B (apo B), lipoproteina (a), insulina in mikroalbumina v urinu. Adiponektin in leptin smo določali s kvantitativno sendvič imunoencimsko metodo, grelin pa po postopku kvantitativne sendvič ELISE. Za določitev fibrinogena smo uporabili modificirano metodo po Claussu. Inhibitor aktivatorja plazminogena (PAI-1) smo določili kromatografsko. Vsem otrokom smo opravili ultrazvočno meritev debline intime-medije (IMT) vratnih žil, ultrazvočno meritev mase levega prekata (LVM) in z aplanacijsko tonometrijo opravili meritev žilne kompliance (PWV).
Rezultati: Med otroci z EH in kontrolno skupino smo ugotovili statistično značilne razlike v telesni teži (p < 0,001), obsegu pasu (p < 0,001), razmerju pas/boki (p < 0,001) in BMI (p < 0,001). Otroci z EH so imeli izrazito višje vrednosti holesterola LDL (p = 0,032), trigliceridov (p = 0,011), insulina (p < 0,001), sečne kisline (p = 0,002), krvnega sladkorja (p = 0,003) in nižje vrednosti holesterola HDL (p = 0,017) in apolipoproteina A1 (p = 0,008). Statistično pomembno razliko v adipokinih smo uspeli dokazati le za adiponektin (p < 0,010).
Otroci z EH so imeli tudi višje vrednosti vseh morfoloških preiskav, a statistično pomembne razlike smo potrdili le za LVM (p < 0,001), debelino zadnje stene levega prekata (p < 0,001), debelino medprekatnega pretina (p < 0,003), IMT desno (p < 0,001), IMT levo (p < 0,001), medtem ko se skupini v vrednostih PWV nista statistično razlikovali. Kljub vsemu je imela skupina z EH statistično višje vrednosti nekaterih drugih posrednih znakov zmanjšane žilne kompliance, kot sta pulzni tlak v aorti (AoPP) (p < 0,001) in augmentacijski indeks korigiran za srčno frekvenco 75/min (Alx@HR 75) (p = 0,044).
Ključne besede: Esencialna hipertenzija, otrok, zgodnji napovedniki srčno - žilne ogroženosti, laboratorijski kazalci, morfološki kazalci
Objavljeno v DKUM: 31.07.2017; Ogledov: 2100; Prenosov: 185
Celotno besedilo (3,75 MB) |
10. Model vrednotenja proizvodnega timaAleš Čadež, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V pričujočem delu je na osnovi raziskave in opravljene ankete prikazan večparametrski odločitveni model za ugotavljanje uspešnosti proizvodnega tima.
Na osnovi študija literature, sistemov za spremljanje uspešnosti v podjetjih in izvedene ankete med zaposlenimi so bili definirani osnovni kriteriji. Kot en izmed kriterijev najvišjega reda je bil določen tudi kriterij "zadovoljstvo članov tima".
Kriteriji so bili logično združeni v višje nivoje. Za vsak posamezen kriterij je navedena njegova razlaga in pomen ter uporaba in možnosti določitve posameznega kriterija. V delu so prikazana odločitvena pravila za združevanje posameznih kriterijev v združene kriterije višjega reda.
V raziskavi so bili zajeti tako kvantitativni kriteriji, ki jih je mogoče ustrezno meriti, kot tudi kvalitativni kriteriji, ki jih je mogoče oceniti na podlagi izkušenj oz. opazovanj. Model prikazuje smiselno združevanje obeh vrst kriterijev.
Model tako omogoča v kratkem času natančno oceniti oz. predvsem primerjati uspešnost večih primerljivih proizvodnih timov in odkriti njihove dobre in slabe točke. Na osnovi analize lahko nato načrtujemo ukrepe za izboljšanje uspešnosti opazovanih timov.
Prav tako je model mogoče uporabljati tudi v smislu motivacije in sodelovanja zaposlenih pri doseganju večje uspešnosti. V nalogi je namreč pokazano, da lahko tudi zaposleni sami ocenijo lastno uspešnost in tako z metodo participacije sodelujejo pri lastnem razvoju oz. razvoju proizvodnega tima.
Na osnovi ocene vzorčnih timov in sodelovanja zaposlenih v timih je bil model tudi validiran in popravljen v skladu z dobljenimi rezultati.
Ključne besede: večparametrski odločitveni model, sistemi za pomoč pri odločanju, ključni kazalci učinkovitosti, uspešnost proizvodnega tima, prototip
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1537; Prenosov: 136
Celotno besedilo (567,47 KB) |
