| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
TRAJNOSTNI RAZVOJ V VISOKEM ŠOLSTVU: UČINKOVITA IN OKOLJSKO ODGOVORNA UNIVERZA
Rebeka Lukman, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na trajnostni razvoj v visokošolskih institucijah. Mnoge elitne univerze, predvsem ameriške so že prevzele načela trajnostnega razvoja in jih pričele vključevati v svoje dejavnosti (od upravljanja univerz do raziskovanja, izobraževanja in vsakodnevnih aktivnosti). V doktorski disertaciji smo z namenom vključevanja trajnostnega razvoja v strukturo, organizacijo in politiko univerze predstavili dva koncepta, Demingovo spiralo in družbeno ekologijo, ki smo jima sledili pri vključevanju trajnostnega razvoja na študijskem primeru Univerze v Mariboru. Pri Demingovi spirali smo se osredotočili na prvo (politika), drugo (operacije) in delno na tretjo (evalvacija) stopnjo. Ti koraki vključujejo vizijo, poslanstvo, ustanavljanje teles in aktivnosti trajnostne univerze. Prednost te metodologije je možnost nenehnega preverjanja in izboljševanja projekta trajnostne univerze. V kontekstu družbene ekologije smo se osredotočili na elemente, ki jih mora zadovoljiti trajnostna univerza in sistemski pristop, kar pomeni njeno vpetost v regionalno in globalno okolje. Rezultati naše raziskave so prikazali načela družbene ekologije kot smotrno ogrodje približevanju univerze trajnostnemu razvoju. S preudarnim načrtovanjem lahko univerze izboljšajo svoj okoljski odtis, zmanjšajo stroške in spodbudijo deležnike k družbeni odgovornosti. Z metodami družbene ekologije smo razpoznali izzive, ki se pojavljajo na Tehniških fakultetah. Mednje sodijo zmanjšanje vplivov na globalno segrevanje ozračja, upravljanje z odpadki in posodabljanje kurikuluma. Trajnostni razvoj na univerzi ni pomemben zgolj iz vidika upravljanja, ampak tudi iz vidika izobraževanja. Da bi lahko analizirali izobraževalne programe, smo v doktorski disertaciji izvedli študijo sistemske razvrstitve trajnostnih izrazov in definicij z namenom razviti osnovo oz. ogrodje za izboljšano, skladno in povezano izrazje, ki se navezuje na okoljsko tehniko in trajnostni razvoj. Študija zajema več kot petdeset okoljskih pojmov in definicij ter omogoča jasno in nedvoumno razlikovanje med posameznimi izrazi in njihovimi definicijami. Pri študiji izobraževanja za trajnostni razvoj smo pozornost namenili predvsem kurikulumom prve stopnje kemijske ter okoljske tehnike in tehnologije. Naša raziskava se je nanašala na raznolikost in pogostost trajnostno usmerjenih predmetov v kurikulumih kemijske in okoljske tehnike ter je pokazala, da v tem oziru nove članice EU prednjačijo pred državami predpristopnicami in državama prostega trgovinskega pretoka. V doktorski disertaciji smo se osredotočili tudi na učbenike, namenjene izobraževanju okoljskih inženirjev, ter ugotovili, da bi jih lahko izboljšali. Na osnovi raziskav smo zasnovali modul ter predmetnik druge stopnje Okoljske tehnike in trajnostnega razvoja. Oba temeljita na akreditacijskih merilih, tudi ameriških. Vzorec celotnega postopka priprave (pregled programov, preverjanje potrebnih kompetenc diplomanta in drugo), modul in predmetnik lahko služita kot vzorec pri pripravi novih ali posodabljanju že obstoječih programov. Za določitev okoljskega odtisa vsakodnevnih aktivnosti univerze smo uporabili metodo celostne ocene vplivov na okolje (LCA). Rezultati študije so razkrili vplive na okolje, ki prispevajo k izčrpavanju virov, tveganju za zdravje in drugim ekološkim posledicam. Najbolj dominanten vpliv na okolje predstavlja globalno segrevanje ozračja. Svetovni visokošolski prostor je tržno naravnan, zato se v svetu pojavlja veliko število globalnih in nacionalnih razvrstitvenih lestvic, vendar do sedaj še ni bila predstavljena razvrstitvena lestvica univerz, ki bi hkrati upoštevala raziskovalne, izobraževalne in okoljske oz. trajnostne dejavnike posamezne univerze. V disertaciji smo razvili metodologijo za razvrščanje univerz, ki je skladna z omenjenimi vidiki. Kot osnovo metodologije smo predlagali niz kazalcev, iz katerih smo izračunali sestavljeni kazalec, ki omogoča razvrščanje in predstavlja združeno informacijo o delovanju in r
Ključne besede: celostna ocena življenjskega cikla, Demingova spirala, družbena ekologija, izobraževanje za trajnostni razvoj, izrazje v trajnostnem razvoju, kazalci, lestvice, model razvrščanja univerz, ocenjevanje vplivov na okolje, programi kemijske in okoljske tehnike, sistemski pristop, trajnostni razvoj, učbeniki, univerza.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 4134; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

5.
ČEZMEJNO SODELOVANJE V PROSTORU MED MARIBOROM IN GRADCEM
Lenka Rojs, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, kjer sta najpomembnejša procesa v gospodarskem prostoru globalizacija in integracija, obmejna območja predstavljajo pomemben faktor, kajti njihove izkušnje čezmejnega sodelovanja prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je v sodobni ekonomski teoriji nujno potrebno za uspešno ekonomsko aktivnost. Obmejna območja v procesu evropske integracije igrajo že tradicionalno vplivno vlogo, saj se morajo tukaj integracijski procesi odvijati najbolj intenzivno. Raziskovalno območje diplomskega dela obsega štiri NUTS 3 regije v prostoru Maribor – Gradec, ki predstavljajo del slovensko-avstrijskega obmejnega območja. Na slovenski strani je to območje statistične regije Podravje (tudi regija SI012 po Nuts klasifikaciji), ki se je v zadnjih dveh desetletjih srečevala s strukturnimi problemi v gospodarstvu in še danes dosega le 74 % BDP po PKM povprečja EU-27 in visoko stopnjo brezposelnosti. Na avstrijski strani pa raziskovalno območje zajema regije Gradec (AT221), Vzhodna Štajerska (AT224) ter Zahodna in južna Štajerska (AT225), ki se zaradi svojega hitrega razvoja, potencialov, visokotehnološke usmerjenosti ter seveda tudi zaradi neposredne bližine in delne skupne zgodovine ponujajo kot najprimernejši tuji partner za sodelovanje s Podravjem. Na čezmejne tokove med državama oz. regijami so vplivale številne družbeno gospodarske spremembe. Obravnavano območje se je do razpada Avstro-Ogrske razvijalo kot enoten prostor v okviru zgodovinske Kneževine Štajerske, in nato ločeno v okviru dveh povsem različnih politično-gospodarskih sistemov, kapitalističnega na avstrijskem Štajerskem in socialističnega v Podravju. Čeprav je Slovenija že prej sodelovala s partnerji iz Zahodne in Srednje Evrope, je po osamosvojitvi in z izgubo jugoslovanskega trga to sodelovanje še okrepila. Tako dobro sodelovanje z Avstrijo še danes potrjujejo pomembni gospodarski kazalci, kot npr. da je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji in četrta največja izvoznica za Slovenijo. Pomemben prelom čezmejnega sodelovanja predstavljata pridružitev Slovenije Evropski uniji leta 2004 in vstop v schengensko območje konec leta 2007, saj mu s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi, dodata še večji zagon. Kljub integraciji med evropskimi regijami ostajajo ekonomske in socialne razlike. V Evropski uniji ukrepe za zmanjšanje teh regionalnih razlik izvaja kohezijska politika, ki deluje po sistemu finančne solidarnosti preko različnih finančnih instrumentov. Te pomoči je Slovenija deležna že od leta 1993, najprej v okviru predpristopne pomoči programa Phare, po letu 2004 pa iz evropskih pobud Skupnosti Interreg. Problem predstavlja le usklajevanje čezmejnih projektov sodelovanja z Avstrijo na regionalni ravni, ki pri nas še ni institucionalizirana, zato se določene oblike sodelovanja zaenkrat izvajajo preko različnih organizacij (razvojnih agencij, svetovalnic, gospodarskih zbornic, izobraževalnih ustanov, tehnoloških parkov …), katerih vloga je opisana v sedmem poglavju. Možnosti za intenziviranje sodelovanja so še velike, predvsem na gospodarskem področju. V večji meri bo potrebno izkoristiti prednostno lego ob panevropskih prometnih koridorjih V in X ter gospodarstvo graditi na prenosu znanja in tehnologij, kot narekuje Lizbonska strategija. Zadnje poglavje predstavlja študijo primera dveh dinamičnih con gospodarjenja – Cargo Center Graz (logistični center) in Poslovno-proizvodna cona Tezno, ki sami uspešno poslujeta, vendar druga na drugo gledata kot na konkurenco in ne kot na partnerja, s katerim bi z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem pripomogla k posledično hitrejšemu regionalnemu razvoju.
Ključne besede: čezmejno sodelovanje, gospodarski kazalci, socialno-gospodarsko povezovanje, obmejna območja, regionalni razvoj, prometno-logistična središča
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1824; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (7,36 MB)

6.
MANAGEMENT ZALOG V PROIZVODNEM PODJETJU BAUMULLER DRAVINJA d.o.o.
Sonja Zečević, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opredelili zaloge v podjetju in v katerih skladiščih se nahajajo. Osnovni namen in cilj te diplomske naloge je bil poiskati možnosti za zmanjšanje zalog in odkriti nepotrebne zaloge. Opisali smo proces realizacije naročila, opisali probleme in analizirali skladišča. Predlagali smo prenovo upravljanja z zalogami v skladišču vhodnih pločevin in medfaznem skladišču polizdelkov, v katerih smo odkrili nepotrebne zaloge. Določili smo signalno in ciljno zalogo. Izvedli smo simulacijo izračunanih količin in pokazali možnosti uporabe analize prostih zalog.
Ključne besede: ABC-XYZ razred, upravljanje zalog, varnostna zaloga, signalna zaloga, materialno poslovanje, modeli zalog, kazalci uspešnosti
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1017; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (4,92 MB)

7.
HIBRIDNI KAZALCI KAKOVOSTI ELEKTRIČNE ENERGIJE V ELEKTROENERGETSKEM DISTRIBUCIJSKEM SISTEMU
Zvonko Toroš, 2009, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava nov način spremljanja kakovosti električne energije z vpeljavo hibridnega kazalca kakovosti električne energije. Uvedene so bile spremenljivke za stopnjo pokablitve, stopnjo vzankanja in odzivnega časa za popravilo okvare. Na podlagi teh spremenljivk sta bili določeni dve kriterijski funkciji: za hibridni kazalec kakovost Q in za pripadajoča vlaganja C. Z dvokriterijsko optimizacijo je bil opravljen izračun optimalnih vlaganj za izbrano želeno ali določeno kakovost. Na osnovi izdelanega modela je bil obravnavan primer realnega omrežja. Obdelana sta dva v praksi preizkušena primera za dvig spodnje mejne vrednosti kakovosti električne energije: zaščita vodov za primer pretrga vodnika, ko je okvarni tok manjši od toka delovanja klasične zaščite, in primer stalnega nadzora nad stanjem upora za omejevanje toka zemeljskega kratkega stika v srednjenapetostnem omrežju. V sklopu optimizacije parametra stanja stikalnih aparatov s pomočjo diferenčne evolucije je prikazan primer uporabe novega, sodobnega načina vzdrževanja stikalnih aparatov s pomočjo kriterija za ocenjevanje stanja in pomembnosti stikalnih aparatov. Uvedene so bile nove metode za vrednotenje parametrov stanja in pomembnosti z uporabo ekonomskega kriterija minimalnih stroškov kot omejitev parametra stanja.
Ključne besede: kazalci kakovosti, elektroenergetski distribucijski sistem, optimizacija, diferenčna evolucija, vzdrževanje, stikalni aparati.
Objavljeno: 02.09.2009; Ogledov: 2422; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

8.
Management zalog v proizvodnem podjetju Baumuller Dravinja d.o.o. : diplomsko delo
Sonja Zečević, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opredelili zaloge v podjetju in v katerih skladišcih se nahajajo. Osnovni namen in cilj te diplomske naloge je bil poiskati možnosti za zmanjšanje zalog in odkriti nepotrebne zaloge. Opisali smo proces realizacije narocila, opisali probleme in analizirali skladišca. Predlagali smo prenovo upravljanja z zalogami v skladišcu vhodnih plocevin in medfaznem skladišcu polizdelkov, v katerih smo odkrili nepotrebne zaloge. Dolocili smo signalno in ciljno zalogo. Izvedli smo simulacijo izracunanih kolicin in pokazali možnosti uporabe analize prostih zalog.
Ključne besede: upravljanje zalog, ABC-XYZ razred, varnostna zaloga, signalna zaloga, materialno poslovanje, modeli zalog, kazalci uspešnosti
Objavljeno: 03.09.2009; Ogledov: 3135; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

9.
STANOVANJSKO OKOLJE IN KVALITETA BIVANJA
Maja Ekart, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo prikazali kvaliteto bivanja v obstoječih večstanovanjskih stavbah v Sloveniji, s poudarkom na specifiki razmer v Mestni občini Maribor. Najprej bomo predstavili vlogo kvalitete bivanja v evropskih direktivah in smernicah, kakor tudi v slovenski zakonodaji. V nadaljevanju bomo z ovrednotenjem kazalcev kvalitete bivanja, zbranim po statističnih podatkih, prikazali stanje kvalitete bivanja stanovanjskega okolja v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami, pri čemer bomo izpostavili glavne dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto stanovanjskega okolja. Na osnovi teh analiz bomo opredelili kvaliteto bivanja v ožjem in širšem pomenu stanovanja, stavbe in območja (soseske) s pomočjo kazalcev po metodologiji projekta EC COST TU0701. Kot študijo primera bomo na osnovi obstoječih statističnih podatkov obravnavali kvaliteto bivanja v Mestni občini Maribor, v okviru katere bomo na osnovi izbranih kazalcev predstavili rezultate analize študije stanovanjskega okolja obstoječe večstanovanjske zazidave v Ulici Veljka Vlahoviča.
Ključne besede: kvaliteta bivanja, trajnostna prenova, kazalci kvalitete stanovanjskega okolja, Mestna občina Maribor
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2509; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

10.
INOVATIVNOST V SLOVENSKIH MLADIH PODJETJIH
Andreja Gaberšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem preučila in analizirala inovativnost v slovenskih mladih podjetjih. V prvem delu diplomske naloge sem najprej preučila temo teoretično, v drugem delu pa sem se osredotočila na analizo področja inoviranja v izbranih mladih podjetjih preko raziskave v obliki ankete. V teoretičnem delu sem na začetku predstavila mlada podjetja in njihovo stanje na področju inoviranja. Sledila je predstavitev inovativnega potenciala in osnovnih pojmov. Na koncu teoretičnega dela sem opisala še dejanske primere pet izbranih mladih slovenskih start—up podjetij in njihovo inovativnost. V praktičnem delu sem analizirala in predstavila podatke, ki sem jih zbrala preko ankete med izbranimi mladimi slovenskimi podjetji. Na podlagi preučevanja in analize ankete o inoviranju v izbranih mladih podjetjih sem ugotovila, da anketirana mlada podjetja imajo vnaprej zastavljeno strategijo, ki vključuje tudi inoviranje, prevladuje pa ofenzivna strategija. Anketirana mlada podjetja menijo, da imajo ustrezen potencial za inoviranje in so tudi že inovirala kakšno storitev/izdelek. Denarna sredstva niso ključnega pomena za anketirana mlada podjetja, anketirana mlada podjetja pa tudi menijo, da država nima dovolj posluha za področje inoviranja.
Ključne besede: Inoviranje, inovacija, inovativni potencial, mlada podjetja, inovativne strategije, inovativna politika, inovativni kazalci
Objavljeno: 01.09.2010; Ogledov: 1583; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici