| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRENDI V RELIGIOZNOSTI MLADIH Z VIDIKA TEORETIČNIH PRIČAKOVANJ
Barbara Omerzu, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje trendov na področju religijskih predstav mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 - 2010. Pri tem avtorica izhaja iz temeljnih scenarijev, ki so se glede trendov na področju religioznosti v pozno-modernih družbah izoblikovali v sodobni sociološki literaturi. Med njimi je izrazito močno zastopan scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije, v okviru katerega avtorji (Durkheim, Luckmann, Houtman in Aupers) ugotavljajo in dokazujejo, da religija skozi proces modernizacije ostaja še vedno vitalna, res pa je, da se ločuje od tradicionalnih cerkva in postaja vedno bolj razpršena, privatizirana in individualizirana. Prisotni so tudi drugi scenariji glede trendov na področju religioznosti, ki jih avtorica obravnava v treh skupinah: scenarij sekularizacije, scenarij revitalizacije religije in scenarij retradicionalizacije religije. V empiričnem delu naloge se je preverjala veljavnost scenarija detradicionalizacije, pluralizacije in individualizacije religije, saj ga pri populaciji mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 — 2010 avtorica ocenjuje kot najbolj verjetnega. Za ugotavljanje religijskih predstav v obdobju 2002 — 2010 je bila uporabljena metoda anketiranja, ki je v obeh letih temeljila na vzorcu študentov sociologije na Univerzi v Mariboru. Skozi empirično raziskavo so potrjene tri hipoteze: (1) v obdobju 2002 — 2010 se je med študenti sociologije zmanjšala vera v tradicionalne katoliške predstave, (2) prisotnost novodobnih in okultnih idej se je povečala, (3) značilna pa je tudi povišana stopnja razpršenosti (pluralnosti) religijskih predstav. Iz tega vidika je v omenjenem obdobju med mariborskimi študenti sociologije potrjen scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije.
Ključne besede: sociologija, religioznost, študenti, sekularizacija, katolištvo, novodobna duhovnost, okultizem.
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2233; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
PRIPADNOST ISLAMU IN KATOLIŠTVU KOT DEJAVNIK STALIŠČ GLEDE DRUŽBENE VLOGE ŽENSK
Mersiha Faljić, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali (ne)pripadnost katolištvu ali islamu vpliva na stališča glede družbene vloge žensk. Pri tem avtorica izhaja iz strokovne literature različnih avtorjev (Franzmann, Jogan, Inglehart in Norris), ki navajajo, da obstaja korelacija med religijo in podrejenim položajem žensk v družbi. V okviru tega nekateri avtorji (Inglehart in Norris) ugotavljajo, da so ženske v okvirih katolištva in islama deležne podrejenega položaja, pri čemer pa je položaj žensk v pretežno katoliških družbah v primerjavi s položajem žensk v pretežno muslimanskih družbah občutno bližje idealu družbene enakosti moških in žensk. Na podlagi teh ugotovitev se je v empiričnem delu preverjalo, ali afiliati bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot neafiliati in ali muslimani bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot katoliki. Za ugotavljanje vpliva religije na vlogo žensk v družbi je bila uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. Konkretno je, na podlagi izbranih spremenljivk, bila izvedena analiza rezultatov Svetovne raziskave vrednot, zbranih od leta 1999 do 2004. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS Statistics 17.0. Skozi empirično raziskavo sta potrjeni obe hipotezi: (1) posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, bistveno manj poudarjajo pomen specifičnih družbenih vlog za ženske v primerjavi s posamezniki, ki pripadajo islamski ali katoliški veroizpovedi; (2) pri pripadnikih islamske veroizpovedi je v primerjavi s pripadniki katoliške veroizpovedi poudarjanje specifičnih družbenih vlog za ženske bolj izraženo. Iz tega vidika je potrjeno, da ima (ne)pripadnost katolištvu ali islamu velik vpliv na stališča glede družbene vloge žensk.
Ključne besede: religija, spolne vloge, družbena vloga žensk, neenakopravnost, katolištvo, islam.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2385; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (487,22 KB)

3.
ZGODOVINSKO PRIMERJALNA ANALIZA KATOLIŠTVA V ČASU (POST)TRANZICIJE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Anja Zelenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razlike glede značilnosti in družbene umeščenosti katolištva v Sloveniji in na Hrvaškem. Zgodovinsko-primerjalna metoda je na podlagi zgodovinskih dejstev potrdila naslednje hipoteze: (1) kar zadeva družbeno vlogo katolištva, razlike med slovensko in hrvaško družbo izvirajo že iz časa reformacije, saj je v pretežno katoliški Sloveniji ostalo nekaj »protestantskega duha«; protestantizem je postavil temelje slovenske kulture ter postal prva združevalna prvina narodne identitete, česar na Hrvaškem ne ugotavljamo, saj je ta v času reformacije že imela narodno identiteto in državniško tradicijo; (2) sporna vloga rimskokatoliške cerkve v 2. svet. vojni je v Sloveniji povzročila še večjo polarizacijo in razcepljenost slovenske družbe na klerikalni in liberalni tabor. Ta delitev se kaže tudi v tranziciji. Cerkvi v Sloveniji se še danes očita kolaborantska vloga, kar jo postavlja v slabo luč. V pretežno enotni Hrvaški takšne razcepljenosti ni bilo, saj sta država in cerkev stali na istem bregu; (3) delovanje RKC na Hrvaškem v vojni v 90-ih letih je pozitivno prispevalo k revitalizaciji religije in gradnji nacionalne identitete hrvaškega naroda. Rezultati Svetovne raziskave vrednot (World Values Survey) so potrdili preostali hipotezi: (4) hrvaška družba se je v tranziciji bistveno bolj konfesionalno homogenizirala, saj se je odstotek katoliško opredeljenih zvišal na račun padca pravoslavno opredeljenih in tistih brez konfesionalne pripadnosti, medtem ko se delež katoliško opredeljenega prebivalstva v Sloveniji v tranziciji, če ga primerjamo z obdobjem predtranzicije , ni pomembno spremenil; (5) primerjava slovenske in hrvaške družbe je na različnih nivojih religioznosti pokazala, da so Hrvati bolj zvesti svoji cerkvi, da je bog v njihovem življenju bolj pomemben kot v življenju Slovencev in da so Hrvati pri obisku verskih obredov in molitvi bolj dosledni verniki. Religioznost Slovencev je tako v primerjavi s hrvaškimi sosedi bolj plitka in spada v skupino tistih evropskih držav, ki so bolj sekularizirane.
Ključne besede: RELIGIJA, KATOLIŠTVO, RIMSKOKATOLIŠKA CERKEV, SLOVENIJA, HRVAŠKA, TRANZICIJA, ZGODOVINSKO-PRIMERJALNA ANALIZA
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1853; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (671,58 KB)

4.
TIPI CERKVENE OBLASTI NA OBMOČJU ČRNE GORE V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Marina Popović, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so opisani tipi cerkvene oblasti, ki so v času zgodnjega novega veka delovali na območju poznejše Črne gore. Tu se je pravoslavna cerkev spopadala z vplivom katoliške cerkve, predvsem v primorju, hkrati pa so v tem prostoru živeli tudi posamezniki islamske veroizpovedi. Črnogorsko-primorska metropolija v kontinuiteti obstaja že 780 let. Ko je Zeta leta 1499 padla pod turško oblast, je bil star naziv Zetska metropolija zamenjan z novim - Cetinjska metropolija, kasneje pa je uveden naziv Črnogorsko-primorska metropolija. Delovanje črnogorskih metropolitov v 16. in 17. stoletju, ki so skupaj s plemenskimi glavarji vodili ljudstvo v Črni gori, je opisano v posebnem poglavju, saj so močno vplivali na tamkajšnji zgodovinski razvoj. S prihodom dinastije Petrović-Njegoš na čelo Črne gore leta 1697 označujemo pričetek novega poglavja črnogorske zgodovine. Zelo pomembno vlogo so imeli tudi tukajšnji pravoslavni samostani, kjer sem izpostavila pomembnejše. Obalna mesta Kotor, Bar in Ulcinj so veljala za glavne centre katolicizma tega časa. Še posebej sem se na delovanje katoliške cerkve osredotočila v dobi po letu 1622, ko je katoliška cerkev ustanovila Kongregacijo za širjenje vere, katere cilj je bil spreobrniti čim večje število pripadnikov drugih ver v katoliško. Eno izmed njenih značilnejših območij je bilo tudi črnogorsko primorje, kjer so v času zgodnjega novega veka delovale pomembnejše katoliške cerkve.
Ključne besede: Pravoslavje, katolištvo, cerkev, Črna gora, dinastija Petrović, metropoliti, Barska nadškofija
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 513; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
DEJAVNIKI POLITIČNE RADIKALIZACIJE V ISLAMU IN KATOLIŠTVU
Peter Januš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dejavnike politične radikalizacije v islamu in katolištvu. Cilj diplomskega dela je s pomočjo religiološke, teološke in sociološke primerjave obeh religij izluščiti, opredeliti, definirati, analizirati ter opisati nekatere bistvene dejavnike politične radikalizacije, značilne za obe. Namen je ugotoviti, razložiti morebitne razlike in nejasnosti med obema religijama. Diplomsko delo je izrazito teoretično in temelji na analizi ter primerjavi različnih strokovnih virov oziroma literature. Ugotavljamo, da kljub številni literaturi, ki je izšla na temo povezanosti monoteizma z nasiljem, kljub njegovim številnim strukturnim značilnostim, iz katerih nasilje izhaja, kljub dejavnikom njegove radikalizacije, ki smo jih opredelili, neposredne povezave med monoteizmom in nasiljem ne moremo potrditi. Po Assmannu je takšen strukturni element prav jezik nasilja, ki ga najdemo v razodetju slama in katolištva, fundamentalistični posamezniki pa ga zlorabljajo kot sredstvo v političnem boju za oblast. Tako zlorabljen jezik nasilja pa postane dejavnik radikalizacije pripadnikov obeh religij. Za religiozno nasilje je po Assmannu torej kriv fundamentalizen kot izraz politike. Razodetje obe religiji pojmujeta kot božji nagovor, delovanje, s katerim se ta z besedami in dejanji predstavlja, razkriva človeku. Razodetje je torej božja beseda v islamu zapisana v Koranu (kot božja beseda dobesedno), ki ga je Mohamed prejel po božjem nareku. V katolištvu je razodetje Biblija, zapisana po božjem navdihu in sam Kristus kot »Bog z nami in med nami« (učlovečena božja beseda neposredno). Obe religiji v povezavi z razodetjem poudarjata njegovo končnost, polnost in gotovost resnice, kar ju po Assmannu uvršča med ekskluzivne monoteizme. Iz razodetja pripadniki verskih skupnosti črpajo pomene in smisle za vsakdanje življenje. Avtorizirani razlagalci pa iz razodetja izpeljujejo nauke, pravila, norme in vrednote, po katerih njihovi pripadniki morajo živeti. V vsakdanjem življenju vernikov se to najbolj kaže v obliki moralnih norm in verskih dolžnosti. Razodetje je pa tudi merilo, na osnovi katerega religijske institucije (avtorizirani razlagalci) za svoje pripadnike določajo podobo Boga, človeka, sveta. Opredeljujejo pa tudi odnose med ljudmi, odnose do drugih religij in vernikov, do svetih knjig (razodetja), do svetnih oblasti, sveta ter notranje organizacije religij. Ker pa obe različno pojmujeta razodetje, so prav omenjene razsežnosti tiste, po katerih se med seboj najbolj razlikujeta. Glede vloge političnih, gospodarskih, kapitalističnih teženj oziroma interesov Zahoda in Vzhoda pri radikalizaciji religije z gotovostjo trdimo, da te ne pripomorejo k umiritvi razme in zmanjšanju radikalizacije – ravno nasprotno – predstavljajo dejavnik, ki radikalizacijo pospešuje in lajša. Če nam tudi na osnovi medsebojnega dialoga na posvetni in religijski ravni, izobraževanja, integracije ne bi uspelo zagotoviti mirne koeksistence, potem je možno rešitev urejanja odnosov med zahodnimi sekularnimi, večinoma krščanskimi državami ter islamom v civilnem, posvetnem zakonu o islamu, kot na primer v Avstriji.
Ključne besede: religija, monoteizem in nasilje, razodetje, islam, katolištvo, rimskokatoliška cerkev, religija in nasilje, radikalizacija religije, dejavniki politične radikalizacije.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 494; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
POSLEDIČNA RAZSEŽNOST RELIGIOZNOSTI PRI SLOVENSKIH KATOLIČANIH
Maša Šipek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne tipologije in že izvedene raziskave religioznosti, pri čemer je posebna pozornost namenjena raziskavam konsekventnosti in privatizacije religioznosti na Slovenskem, ter ugotoviti, v kolikšni meri je posledična razsežnost religioznosti med katoličani v Sloveniji prisotna in ali se je od začetka 90. let 20. stoletja do leta 2011 zmanjšala. Pri tem izhajamo iz opredelitve, ki sta jo podala Glock in Stark (1965), po kateri se posledična dimenzija religioznosti nanaša na sekularne učinke vere pri posamezniku. Pričakovanja o zmanjšanju posledične dimenzije religioznosti v obravnavanem obdobju izhajajo iz teorij zagovornikov privatizacije in individualizacije religioznosti, ki v sodobni Evropi opažajo trend upadanja obiskovanja cerkva in vpletenosti v cerkveno življenje, religioznost posameznika tako postane bolj zasebna in individualna, posledično pa tudi manj skladna s cerkveno predpisano religijo. Kot indikatorje posledične dimenzije religioznosti smo upoštevali stališča oziroma netoleranco do splava, evtanazije, spolnih odnosov izven zakona, homoseksualnosti, goljufanja pri davkih, sprejemanja podkupnin ter laganja zaradi osebne koristi, torej do pojavov, ki jih Katoliška cerkev opredeljuje kot grešne. Na osnovi sekundarne analize podatkov, pridobljenih iz raziskave Slovensko javno mnenje, zbrane med letoma 1992 in 2011, smo prišli do ugotovitve, da posledična razsežnost religioznosti med slovenskimi katoličani obstaja in vztraja (se ni zmanjšala). Izkazalo se je, da katoliška vernost še zmeraj približno enako močno vpliva na stališča vernikov o dejanjih, ki so opredeljena kot grešna, kot v začetku 90. let. Biti katoličan tudi danes pomeni biti približno enako različen v stališčih oziroma (ne)toleranci do obravnavanih pojavov od nekatoličanov kot pred približno dvajsetimi leti. Na osnovi navedenih ugotovitev smo izpeljali sklep, da se privatizacija religioznosti na ravni posledične dimenzije, kot smo jo merili mi, ne dogaja.
Ključne besede: vernost, konsekventnost, posledična razsežnost, privatizacija, individualizacija, sekularizacija, Slovenija, katolištvo
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 392; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici