1. Javnofinančni vidiki intenzivnih nasadov jagodičja in primerjava z Republiko HrvaškoAnja Ošina, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi proučujemo in analiziramo davčno ureditev dohodkov kmetov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. V okviru raziskovanega področja sem posebno pozornost namenila tudi obdavčitvi dohodkov iz intenzivnih nasadov jagodičja.
V letu 2017 je v veljavo stopilo veliko sprememb, ki obravnavajo navedeno področje. Sprememba Zakona o dohodnini in Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, kot osnovne pravne podlage je pustila svoj pečat.
Kmetom je dana možnost izbire, na kakšen način želijo, da so njihovi prihodki obravnavani z vidika dohodnine. S spremembo zakonodaje, je ta možnost še povečana. Ukinjen je prag 7. 500,00 €, ki je bil določen za obvezno ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Od letošnjega leta dalje, lahko kmetje prosto izbirajo ali želijo obdavčitev dohodkov na podlagi katastrskega dohodka ali na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov.
Davčna ureditev na Hrvaškem je sicer podobna slovenski, vendar s pomembnimi razlikami. Izpostavila bi predvsem posebne podpore, ki jih v obliki davčnih olajšav država namenja ogroženim področjem. Davčne olajšave se raztezajo od občutnega znižanja davčne osnove, do popolne oprostitve plačila davka na teh področjih.
Ureditev davka na dodano vrednost pri kmetijah, je še eno področje, ki ga obravnavam v okviru magistrske naloge. Ker sta obe državi članici EU, je področje davka na dodano vrednost urejeno precej podobno.
Ključne besede: kmetijska dejavnost, davek, katastrski dohodek, dejanski prihodki in odhodki, DDV
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 998; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (762,83 KB) |
2. DAVČNE OBREMENITVE KMETOVAnja Ošina, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je v slovenskem davčnem sistemu urejena v sklopu dohodnine, ter nekatere druge davčne obremenitve kmetov.
V slovenskem pravnem sistemu je uveljavljeno, da lahko kmetje načeloma sami izberejo po kakšnem sistemu bo obdavčen dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, razen v primerih izjem in izpolnjevanju drugih pogojev, ki so v nadaljevanju podrobneje opisani.
V osnovi lahko kmetje izberejo ali bodo njihovi dohodki obdavčeni po katastrskem dohodku ali pa glede na dejanske prihodke in dejanske oziroma normirane odhodke. Od letošnjega leta je slednje obvezno za kmetije, katerih povprečni katastrski dohodek dveh preteklih let presega 7.500 evrov.
Tudi glede katastrskega dohodka so bile v preteklih letih izpeljane obsežne spremembe, saj je bila kategorija katastrskih razredov zamenjana z bonitetnimi točkami.
Kateri sistem je za posamezno kmetijo primernejši in v najboljšem primeru tudi ugodnejši, pa je odvisno od strukture vsake posamezne kmetije. Primerjava je pokazala bistvene razlike pri določanju davčne osnove.
Tudi za kmetije obstaja možnost vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Kmetije lahko prostovoljno vstopijo v sistem, vendar pa je vstop v določenih primerih obvezen. Vstop v sistem je obvezen pri kmetijah, katerih dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti so obdavčeni po katastrskem dohodku, kadar ta presega 7.500 evrov. Pri kmetijah, ki pa so obdavčene po dejanskih prihodkih in (normiranih) odhodkih, pa mejni znesek znaša 50.000 evrov. Bistvena prednost, ki jo daje sistem davka na dodano vrednost, je možnost uveljavljanja vstopnega davka in s tem dejansko znižanje stroškov poslovanja kmetije.
Ostale obravnavane davčne obremenitve kmetov so (predlagani in za enkrat še neuveljavljeni) davek na nepremičnine, prispevki za socialno varnost in v določenih (v nadaljevanju opisanih) primerih davek v povezavi z dedovanjem kmetijskega gospodarstva.
Na podlagi, v diplomskem delu, opisanih dejstev lahko sklepamo na vse večji razvoj kmetijstva in povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij tudi v primerjavi s tujimi kmetijami. V interesu nosilcev velikih kmetijskih gospodarstev je tehnološki razvoj, visoka stopnja znanja tako s področja agronomije in ekonomije.
Ključne besede: kmetija, davek, katastrski dohodek, osnovna kmetijska dejavnost, dejanski prihodek, DDV
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1665; Prenosov: 232
Celotno besedilo (651,96 KB) |
3. OBDAVČITEV KMETA NA SLOVENSKEMPolona Lipoglav, 2012, diplomsko delo Opis: Za svoje zaključno delo sem si izbrala temo obdavčitev kmeta iz vidika dohodnine. Osredotočila sem se na obdavčitev iz osnovne kmetijske dejavnosti, osnovne gozdarske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na Slovenskem.
Slovensko kmetijstvo je bilo v zadnjem obdobju deležno številnih reform, sploh na davčnem področju. V povezavi s temi reformami se tudi struktura živečih na kmetijah počasi spreminja.
V mislih imam predvsem poklicno kvalifikacijo ljudi, živečih v kmečkem gospodinjstvu. Tako od kmetijstva ne živijo, kot je včasih bilo značilno, neizobraženi ljudje, ampak višje izobražen kader, ki mora svoje znanje za svoj obstoj nenehno nadgrajevati.
Podeželje predstavlja velik del slovenskega ozemlja. Kmetijstvo na Slovenskem je zelo raznoliko – od ribištva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva do številnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Že same geografske značilnosti Slovenije nam pokažejo, kakšna je struktura kmetovanja, značilna za posamezno območje Slovenije, najsi gre za visokogorske kmetije z ekološko pridelavo ali do intenzivnega poljedelstva v nižinah in podobno.
Z raziskavo sem se osredotočila na položaj kmeta z vidika dohodnine. Načeloma se kmetje smejo sami odločiti, za kakšen način obdavčitve se bodo odločili. To pravilo ima tudi izjemo, kjer so kmetje, ki so prejemniki nepovratnih sredstev iz Evropske unije, obdavčeni na podlagi dejanskih prihodkov in v primeru obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost.
Konec leta 2010 in 2011 je prišlo do sprememb pri obdavčitvi osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpostavila sem obdavčitev po katastrskem dohodku, ki bo prinesla številne spremembe glede obdavčitve kmetijske dejavnosti.
Pri sprejemanju poslovnih odločitev in načrtovanju samega razvoja kmetije je potrebno veliko pozornosti nameniti samemu dohodkovnemu položaju kmetij kot majhnih gospodarskih enot. Kmetje se čedalje bolj zavedajo, da morajo za obstoj kmetije in posledično preživetja družinskih članov, preudarjene investirati v dejavnost.
Veliko pomoč pri tem imajo ukrepi za usmeritev kmetijske politike. Pred kratkim so se na novo načrtale usmeritve skupne kmetijske politike v Evropski uniji za obdobje do leta 2020, ki posredno dajejo smernice slovenskim kmetom pri njihovem gospodarjenju.
Pri izdelavi mojega diplomskega dela sem uporabljala zakonodajo, ki je bila v veljavi tekom nastajanja tega dela.
Večjo pozornost sem namenila spremenjenemu Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), sprejetega konec leta 2010. Oba zakona sta prinesla številne spremembe na področju osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kakšne posledice pa bosta imela zakona za kmeta na Slovenskem pa bo pokazal šele čas.
Sama menim, da se kmetov ne bi smelo preveč davčno obremenjevati, saj so oni edini, ki ohranjajo izgled naše prelepe domovine. Ob prevelikih davčnih obremenitvah bi marsikatero kmečko gospodinjstvo propadlo, to pa bi imelo tako ekonomske kot demografske posledice.
Ključne besede: kmet, zemljišče, dohodek, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski prihodek, normirani odhodek
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 4615; Prenosov: 386
Celotno besedilo (401,77 KB) |
4. OBDAVČITEV DOHODKA IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN GOZDARSKE DEJAVNOSTIBernarda Seršen Berič, 2009, diplomsko delo Opis: Področje mojega raziskovalnega dela je dohodninska zakonodaja in njen vpliv na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijah v Sloveniji.
Kmetijstvo je še vedno glavni vir dohodka ljudi na podeželju. Podeželje v najbolj splošnem pomenu besede razumemo kot prostor in način življenja zunaj mest. V Sloveniji v podeželska območja sodi 90 % ozemlja, na podeželju pa prebiva 57,2 % vsega prebivalstva. Gledano vsestransko ima Slovenija s kmetijskega vidika zelo težke, hkrati pa tudi zelo pestre pridelovalne razmere. Razgiban ter razčlenjen relief, nadmorska višina in z njo povezane neugodne klimatske razmere, oddaljenost in otežen dostop do kmetij, starostna in lastniška struktura, vse to so tisti dejavniki, ki na pomembnem deležu slovenskega ozemlja ovirajo in otežujejo uspešen razvoj kmetij.
Raziskavo sem osredotočila na glavne vire dohodka in namenila poudarek pri pomenu spremljanja dohodkovnega položaja na slovenskih kmetijah, možnost njihovega preživetja glede na težke naravne danosti pridelave oziroma kmetovanja. Izpostavila sem vlogo in pomen zakonodaje ter državne pomoči. S tem sem opredelila osnovne cilje, ki se pojavljajo kot pomoč pri ohranjanju in razvoju kmetij.
Predstavila sem različne vrste ugotavljanja dohodka na kmetiji. Za uspešno gospodarjenje na kmetijah je potrebno večji poudarek nameniti spremljanju dohodkovnega položaja kmetij. Poznavanje ekonomskega položaja kmetij je bilo v preteklosti izjemno slabo, nujno pa je potrebno za argumentirano vodenje kmetijske politike. Predpostavljam, da se bo denarna pomoč države povečevala, sicer lahko pričakujemo drugačno podobo podeželja, predvsem lahko nekateri predeli Slovenije ostanejo nenaseljeni in pozabljeni.
Zakon o dohodnini — ZDoh-2, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2007 je kljub vrsti pozitivnih sprememb za kmetovalce še vedno preveč obremenilen. Novi sistem obdavčitve ne sme poslabšati dohodkovnega položaja kmetij, davčna osnova pa v nobenem primeru ne sme biti višja od dejanskega dohodka na kmetiji.
Pri pripravi podatkov in sami analizi sem se omejila na spremembe zakona o dohodnini osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so nastale vse do trenutka mojega diplomskega dela.
Ključne besede: kmetijstvo, dohodek, osnovna dejavnost, obdavčitev, katastrski dohodek, subvencije, dohodnina
Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 4344; Prenosov: 384
Celotno besedilo (346,29 KB) |
5. KNJIGOVODSTVO NA KMETIJIMartina Repa, 2009, diplomsko delo Opis: Knjigovodstvo je urejanje in obdelovanje poslovnih dogodkov, ki so nastali v poslovnem sistemu. V okviru vinogradniške dejavnosti se pojavljajo posebne značilnosti, ki v računovodstvu zahtevajo posebno obravnavanje. Za obdavčitev vinogradniške dejavnosti nam služi davčno knjigovodstvo. Davčni zavezanci so zaradi davčnega nadzora dolžni voditi poslovne knjige in razvide. Tako se ugotovi davčna osnova in davek. Za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, so vrste in načini vodenja poslovnih knjig in evidenc določena s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah. Zavezanci lahko ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, na podlagi normiranih odhodkov ali na podlagi katastrskega dohodka. Pri vodenju poslovnih knjig morajo zavezanci upoštevati SRS 39, ki je usklajen tudi z MRS 41 – Kmetijstvo.
Ključne besede: davčno knjigovodstvo, MRS 41, SRS 39, računovodenje, knjigovodenje, dohodnina, kmetijstvo, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski dohodek, normirani odhodek, vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 04.12.2009; Ogledov: 5648; Prenosov: 508
Celotno besedilo (951,79 KB) |
