| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Gorivne celice : diplomska naloga visokostrokovnega študijskega programa
Boštjan Zorin, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: gorivne celice, pretvorniki, anodni katalizatorji, membrana
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 3630; Prenosov: 0

3.
4.
POROZNI POLIAKRILATI IN POLI(VINILBENZIL KLORID) ZA IMOBILIZACIJO ORGANSKIH MOLEKUL
Irena Pulko, 2009, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije smo proučili vpliv pogojev na pripravo akrilatnih ter vinibenzil kloridnih tipov poroznih netopnih polimernih nosilcev. Proučili smo vpliv polimerizacijskih pogojev na supramolekularno strukturo in morfologijo ter reaktivnost polimernih nosilcev. Nove polimerne nosilce v monolitni, zrnati in membranski obliki smo uporabili pri procesih separacij in čiščenja ter pri procesih katalize. Aktiven polimerni nosilec, primeren za nadaljnje vezave in funkcionalizacije lahko pripravimo iz različnih monomerov, ki pa so pogosto dragi ali komercialno nedostopni. Zato smo v začetnem delu doktorata pripravili nosilce poli(akrilne kisline) in jih pretvorili v poli(akriloil klorid). Zaradi dobro izstopajoče kloridne skupine je možna enostavna funkcionalizacija. Proučili smo vpliv polimerizacijskih pogojev, stopnje zamreženja, dodatka porogena in komonomera ter vrste in količine stabilizatorja na omenjeno pretvorbo. Za uspešno aplikacijo je pomembna združljivost matrike in topila; običajno je matrika združljiva zgolj s polarnimi ali nepolarnimi topili. Zato smo se odločili, da v naslednji stopnji pripravimo matriko, ki bo združljiva s širokim spektrom topil. V ta namen smo pripravili zrnate in poliHIPE nosilce na osnovi vinilbenzil klorida in jih hiperzamrežili s Friedel-Craftsovo reakcijo. Med hiperzamreženjem se tvori fino porozna struktura, ki se obdrži tudi po odstranitvi topila. Polimer ima visoko specifično površino in je združljiv tako s termodinamsko ugodnimi kot neugodnimi topili. 4-metilaminopiridin smo kovalentno vezali na izhodne in hiperzamrežene nosilce ter spremljali katalitsko aktivnost imobiliziranega katalizatorja pri reakciji aciliranja in Baylis-Hillmanovi reakciji. Učinkovitost katalizatorja je močno odvisna od matrike, na katero je imobiliziran; hiperzamrežena matrika se je domala v vseh primerih izkazala kot učinkovitejša. Združljivost matrike in termodinamsko ugodnega ter neugodnega topila smo študirali z izvedbo reakcije v toluenu in dietiletru. Smotrnost imobilizacije katalizatorja smo potrdili z večkratno zaporedno uporabo imobiliziranega katalizatorja, brez bistvenega zmanjšanja učinkovitosti. Pri olefinsko metateznih reakcijah se pogosto uporabljajo katalizatorji tipa Grubbs, ki jih je potrebno po reakciji ločiti iz produktne mešanice. Zato smo pripravili nosilce na osnovi 4-nitrofenil akrilata, jih hidrolizirali, pretvorili v kislinski klorid in funkcionalizirali z 1,4-butandiolviniletrom, ter študirali vpliv morfologije in kemijske strukture nosilca na učinkovitost kovalentne vezave rutenijevega katalizatorja iz produktne mešanice. Nadalje smo študirali vpliv morfologije in kemijske strukture na odstanitev atrazina iz raztopine z nosilcem, funkcionaliziranim s piperazinom. Za odstranitev smo uporabili nosilca na osnovi 4-nitrofenil akrilata in 4-vinilbenzil klorida; slednjega smo pred funkcionalizacijo hiperzamrežili. Najučinkovitejši je bil hiperzamrežen nosilec, ki je atrazin odstranil v petnajstih minutah. Glede na to, da je aktivnost kazal tudi hiperzamrežen nefunkcionaliziran nosilec, predvidevamo da odstranitev ni posledica zgolj kovalentne vezave, ampak tudi adsorpcije. Z namenom uporabe membran v separacijske namene v obliki membranskih modulov smo pripravili zamrežene poliHIPE membrane na osnovi glicidil metakrilata. Študirali smo vpliv dodatka etilheksil akrilata, stopnje zamreženja in dodatka interne faze na njihovo morfologijo, pretočnost in mehanske lastnosti. Vezana kapaciteta proteina bovin serum albumin je znašala 45 mg/mL, kar je več kot v primerih analognih monolitnih nosilcev.
Ključne besede: polimeri, makroporozni polimeri, poliHIPE, emulzija, organski katalizatorji, monoliti, membrane, poliakrilati, poli(vinilbenzil klorid)
Objavljeno: 07.05.2009; Ogledov: 4136; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (15,34 MB)

5.
PRIDOBIVANJE PLEMENITIH KOVIN IZ IZRABLJENIH AVTOMOBILSKIH KATALIZATORJEV
Damir Poljski, 2010, diplomsko delo

Opis: Tristezni avtomobilski katalizatorji so naprave za zmanjševanje izpustov škodljivih plinov motornih vozil. Diplomsko delo predstavlja izrabljene avtomobilske katalizatorje kot alternativni vir surovin in ugotavlja dejanski potencial recikliranja, primerja politiko in dejansko stanje v Sloveniji in drugih državah na tem področju. Predpostavlja, da se bo v prihodnosti pomen alternativnih virov še povečal. Razlogi za to so lahko pomanjkanje drugih virov, ekologija in drugi. Primerja osem procesov za recikliranje izrabljenih avtomobilskih katalizatorjev, jih analizira s SWOT metodo in metodo tehtanih vsot ter izbere najboljši proces: recikliranje s kislinskimi hlapi in oksidacijskim sredstvom. Izbran proces je načrtovan ter ekonomsko ovrednoten s programskim paketom SuperPro Designer®. Rezultati so pokazali, da bi bil proces primeren za uporabo.
Ključne besede: plemenite kovine, avtomobilski katalizatorji, recikliranje, kemijska tehnika
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 2904; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

6.
Uporaba bioplina v prometu
Nejc Hočevar, 2013, diplomsko delo

Opis: Bioplin pridobivamo z anaerobno fermentacijo v bioplinarnah iz organskih snovi. Prečiščen in obogaten bioplin imenujemo biometan. Skladiščenega v jeklenkah pod tlakom 250 barov ga je mogoče uporabiti kot pogonsko gorivo v vozilih. Ker je v primerjavi z ostalimi gorivi pridobljen iz obnovljivega vira – pri kurjenju nastaja samo ogljikov dioksid in vodna para, ostalih izpušnih plinov pa je zelo malo – predstavlja zelo čisto alternativno gorivo. To je razvidno iz daljše življenjske dobe katalizatorjev ter okoljskega oziroma ogljičnega odtisa, ki je zelo nizek. Ker se v Sloveniji proizvedeni bioplin porabi izključno za pridobivanje električne in toplotne energije, je uporaba v prometu omejena samo na vozila na metan, ki uporabljajo zemeljski plin. Vendar je tudi teh, na žalost, zanemarljivo malo. Vendar pa prihodnost ni tako slaba, saj bi se investicije v ta vir energije hitro povrnile, hkrati pa bi z njegovo uporabo povečali energetsko neodvisnost Slovenije.
Ključne besede: bioplin, katalizatorji, ogljični odtis, vozila na metan
Objavljeno: 25.06.2013; Ogledov: 1162; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (819,98 KB)

7.
RAZVOJ DENDRIMERNIH poliHIPE NOSILCEV KOT BAZNIH KATALIZATORJEV
Gregor Kodrič, 2014, diplomsko delo

Opis: PoliHIPE materiali so porozni emulzijsko pripravljeni polimeri, sintetizirani znotraj emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE). Zelo porozna notranja struktura jim daje posebne karakteristike, zato so uporabni pri različnih tehničnih in industrijskih aplikacijah. Raznovrstnost uporabe dosežejo s funkcionalizacijo ter modifikacijo raznih strukturnih parametrov med in po sintezi. Namen diplomskega dela je bila študija zdužitve aminskega dendrimera kot organskega baznega katalizatorja s PoliHIPE polimerom. Z vezavo teh katalizatorjev na polimerne nosilce smo hoteli združiti najboljše lastnosti obeh materialov. Tako bi imeli poleg katalitičnih lastnosti še možnost boljšega izolacijskega postopka produktov iz reakcij, možnost recikliranja takega katalizatorja, znižanja stroškov reakcij, procesi bi lahko potekali hitreje, najpomembnejša pridobitev tega postopka pa bi bila, da bi s tako funkcionaliziranimi polimernimi katalizatorji zmanjšali količino odpadne snovi pri reakcijah, kar bi moralo biti vodilo pri načrtovanju modernih sinteznih postopkov. Uporabili smo aminske dendrimere na osnovi tris-(2-aminoetil)amina. Sintezo dendrimera smo opravili tako, da smo najprej vezali akrilonitril na tris-(2-aminoetil)amin v vodi kot topilu, nakar smo vmesni nitrilni produkt reducirali do amina z LiAlH4 in tako smo dobili prvo generacijo aminskih dendrimerov. Le-te je mogoče uporabiti v namene organokatalize kot bazne katalizatorje v širokem spektru reakcij. Uporabnost tris-(2-aminoetil)amina in iz njega izhajajočih dendrimerov smo preizkušali pri aldolnih reakcijah (Knoevenagelova kondenzacija) kot testnih reakcijah. Tako smo preverili, pod kakšnimi pogoji osnovni aminski katalizator tris-(2-aminoetil)amin katalizira reakcije med benzaldehidom in tremi modelnimi ketoni različnih reaktivnosti (acetofenon, dibenzoilmetan, dimedon) in ugotovili, da se le najbolj reaktiven substrat – dimedon - pretvori v odgovarjajoč produkt kondenzacije.
Ključne besede: reakcije na trdnih nosilcih, PoliHIPE polimeri, aminski dendrimeri, bazni katalizatorji, obnovljivi reagenti, aldolna kondenzacija
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1147; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

8.
9.
Sinteza magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi Ru na ogljiku
Urška Bukovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja sintezo magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi rutenija na ogljikovem nosilcu. Namen magistrskega dela je bil sintetizirati učinkovit katalizator, ki je primerljiv s komercialnim, njegova bistvena prednost pa je ta, da je magneten in ga je možno enostavno separirati z uporabo gradienta zunanjega magnetnega polja. Tekom dela smo sistematično preučevali vpliv postopka priprave na lastnosti Ru/C katalizatorjev. Ogljikove nosilce smo pripravili s hidrotermalno karbonizacijo glukoze v prisotnosti sintetiziranih magnetnih nanodelcev. Delce smo nato žgali v cevni peči, v inertni argonovi atmosferi in jim z mletjem povečali specifično površino. Nadalje smo na njihovo površino sintetizirali Ru nanodelce z redukcijo Ru(acac)3. Izbrane sintetizirane katalizatorje smo testirali za reakcijo hidrogeniranja in deoksigenacije evgenola. Ugotovili smo, da imajo delci, prekriti z ogljikom, žgani pri 750 °C bistveno manj strukturnih defektov grafita, kot pri temperaturi 500 °C, katalizator pa je bolj primerljiv s komercialnim. Nadalje smo ugotovili, da z daljšim časom sinteze v avtoklavu, Ru nanodelci rastejo na površini C nosilca. Prav tako je na površini C nosilca prišlo do nastanka Ru skupkov. Najbolj presenetljiva ugotovitev pa je bila ta, da ima dodatek PVP zelo velik vpliv na celotno sintezo Ru/C katalizatorjev ter na njihovo učinkovitost. PVP je onemogočal vezavo večjih koncentracij Ru(acac)3 na površino C nosilca, brez njegove prisotnosti pa smo lahko koncentracijo Ru(acac)3 kar 5x povečali. Zmanjšal je tudi končno učinkovitost katalizatorjev, Ru nanodelci pa so na površini C nosilca po katalizah močno zrasli. Katalizatorji brez PVP so bili zelo učinkoviti. Najbolj učinkovit je bil katalizator z delci, žganimi pri 500 °C. Bil je tudi bolj učinkovit od katalizatorja z delci, žganimi pri 750 °C ter od komercialnega.
Ključne besede: magnetno-izločljivi katalizatorji, Ru katalizatorji, C nosilec, hidrogeniranje, deoksigenacija
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 318; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

10.
Deaktivacija katalizatorjev pri postopku proizvodnje metanola iz ogljikovega dioksida in vodika
Alen Plajnšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Naraščanje koncentracije CO2 v ozračju predstavlja veliko grožnjo človeštvu, zato se intenzivno iščejo postopki, s katerimi bi zmanjšali količino škodljivih emisij na minimalno raven. Predmet raziskav je tudi posopek hidrogenacije CO2 z vodikom do metanola ob uporabi učinkovitega katalizatorja. Kot surovini bi se uporabljala bogat vir izpustov CO2 in vodik pridobljen z elektriko iz obnovljivih virov. V veliki meri je izvedljivost tega procesa odvisna od katalizatorja, ki mora biti dovolj aktiven in stabilen, da je primeren za industrijsko rabo. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako stabilni so različni sintetizirani katalizatorji in kot primerjavo za lažjo ponazoritev testirati tudi komercialno dostopen katalizator HiFuel W230. Uporabili smo kombinacijo daljšega testa pri zmerni reakcijski temperaturi, ki je značilna za izvajanje reakcije in testa pospešenega staranja pri višjih temperaturah. Eksperimente smo izvedli na sistemu petih vzporednih reaktorjev s strnjenim slojem katalizatorja. Rezultati kažejo, da je hitrost deaktivacije hitrejša pri višjih tlakih in pričakovano tudi višjih temperaturah, ki pospešuje sintranje delcev v večje aglomerate. Kot primernejši nosilec aktivnih komponent se izkaže Al2O3, manj pa TiO2.
Ključne besede: katalizatorji, metanol, ogljikov dioksid, deaktivacija, stabilnost
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 109; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici