| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza in karakterizacija kovinskih kislinskih katalizatorjev
Katja Gole, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati kovinsko kislinski katalizator s postopkom mokre impregnacije, ki bo skupaj s kovinskimi ioni funkcionaliziran mezoporozni silikatni nosilec. Učinkovitost katalizatorja smo preverjali z reakcijo esterifikacije miristinske kisline z metanolom. V začetku je bila kot nosilec kovinskih ionov predvidena mezoporozna silika SBA-15, kasneje smo sintetizirali mezoporozni nosilec MCM-41, ki se je z vezanimi kovinskimi Al3+ ioni izkazal za učinkovitega pri esterifikaciji. Z rezultati, dobljenimi z analizo vzorcev s HPLC, smo izračunali presnovo kisline v ester. Sledila je karakterizacija katalizatorja z metodami DLS, DSC, TGA, BET, FTIR in kemisorpcijo z NH3. Iz rezultatov karakterizacije Al-MCM-41 ugotavljamo, da je največja zastopanost delcev z velikostjo 642,2 nm, medtem ko je povprečna velikost 596,4 nm. Material ima specifično površino 828,17 m2 g-1 s premerom por 2,97 nm. Prisotna je funkcionalna skupina Si-O-Si. V katalizatorju razen vezane vode ni bilo zaznanih drugih primesi. Ugotovili smo, da ima katalizator srednje do močna aktivna kislinska mesta.
Ključne besede: mezoporozna silika, kovinski katalizator, Al-MCM-41, esterifikacija
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

2.
Sinteza kovinskih katalizatorjev z metodo mokre impregnacije
Andraž Oštir, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati kovinske kislinske katalizatorje z metodo mokre impregnacije aktivnih soli AlCl3, Al(NO3)3 in Al-izopropoksida na nosilec γ–Al2O3. Za karakterizacijo sintetiziranih katalizatorjev smo uporabili različne metode, kot so FTIR (Fourier-transform infrared spectroscopy), BET (Brunauer-Emmett-Teller surface area analysis), DSC (differential scanning calorimetry), TGA (thermogravimetric analysis) in NH3 fizisorpcija. Aktivnost sintetiziranih katalizatorjev smo preizkusili na reakciji esterifikacije miristinske kisline z metanolom. Vzorce smo analizirali s HPLC povezanim z UV-VIS detektorjem. Iz umeritvene krivulje standardnih raztopin miristinske kisline in metil miristata smo določili koncentracije in nadalje presnovo miristinske kisline. Izkazalo se je, da so katalizatorji, ki imajo impregnirano aktivno sol v večjih masnih deležih, bolj učinkoviti pri reakciji esterifikacije, kot pa katalizatorji z manjšim masnim deležem soli. Dobljene eksperimentalne podatke smo opisali z Langmuir-Hinshelwood-Hougen-Watson-ovim modelom. Določili smo konstante proizvodnosti pri različnih temperaturah (50, 55, 60 in 64,5) °C in različnih masah dodanega katalizatorja (0,2, 0,15, 0,1 in 0,05) g.
Ključne besede: esterifikacija, mokra impregnacija, katalizator, miristinska kislina
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

3.
Kinetika esterifikacije miristinske kisline z uporabo kovinskega katalizatorja
Rolando Krivec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati, karakterizirati in uporabiti trdni kovinski kislinski katalizator. Učinkovitost sintetiziranega katalizatorja smo preverjali na modelni reakciji esterifikacije maščobne kisline. Sintetiziran kovinsko kislinski katalizator smo dodali k mešanici miristinske kisline in metanola, kjer kot produkt nastane metilmiristat. Reakcije smo jo izvajali v šaržnem reaktorju pri različnih temperaturah, θ = (50, 55, 60 in 64,5) °C, ter pri različnih količinah dodanega katalizatorja, m = (0,125; 0,1; 0,075 in 0,05) g. Reakcije smo izvajali 5 h, vmes smo v časovnih intervalih jemali vzorce. Vzorce smo nato razredčili do ustrezne koncentracije in jih analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Iz dobljenih kromatogramov smo s pomočjo predhodno skonstuirane umeritvene krivulje izračunali koncentracijo metilmiristata. Na podlagi dobljenih eksperimentalnih podatkov smo določili kinetiko reakcije esterifikacije miristinske kisline, katalizirane s sintetiziranim kovinsko kislinskim katalizatorjem. Uporabili smo Langmuir-Hinshelwood-Hougen-Watson-ov kinetični model. Za izračun kinetičnih parametrov, vključno s konstanto proizvodnosti, smo uporabili računalniški program Scientist. Katalizator smo karakterizirali z adsorpcijo-desorpcijo dušika (BET), Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FT-IR), dinamično svetlobno sipanje (DLS), diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) in termogravimetrično analizo (TGA). Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da z višanjem temperature in mase dodanega katalizatorja,koncentracija nastalega metilmiristata in s tem tudi presnova reakcije naraščata. Rezultati kemijskih analiz so pokazali, da sintetiziran katalizator Fe-SBA-15 vsebuje funkcionalne skupine Si-O-Si in -SO3H, je brez prisotnih primesi in v njem najdemo sledove vezane vode. Volumen por je 0,878 cm3 g-1, velikost por 6,25 nm in BET površina 61,3 m2 g-1.
Ključne besede: Fe-SBA-15, esterifikacija, kovinski katalizator, miristinska kislina, metanol, kinetični model
Objavljeno: 01.06.2021; Ogledov: 196; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

4.
Numerična analiza toka izpušnih plinov in termične obremenitve izpušnega kolektorja
Rok Peklar, 2020, magistrsko delo

Opis: Z rastočo tematiko okoljevarstvenih težav je avtomobilska industrija primorana implementirati številne ukrepe, kot so znižati potrošnjo goriva, zmanjšati neželene izpuste in celo hrup vozila. Računska dinamika tekočin je nedvomno velika gonilna sila pri razvoju tehnoloških inovacij, saj nam da vpogled v fenomene, katerih obravnava z eksperimentalnimi metodami ni mogoča, ali pa je preprosto predraga. V primerjavi z drugimi vejami industrije, je avtomobilska industrija ena izmed prvih, ki so računsko dinamiko tekočin pričele vključevati pri razvoju komponent. Magistrska naloga prestavlja numerično analizo termične obremenitve izpušnega sistema. Proces je deljen na dva dela: analizo toka izpušnih plinov in termično analizo strukture izpušnega sistema. Za vse simulacije uporabimo programski paket za računsko dinamiko tekočin z metodo končnih volumnov AVL FIRE™. Rezultati simulacij so bili primerjani z meritvami obstoječega izpušnega sistema.
Ključne besede: Računska dinamika tekočin, metoda končnih volumnov, izpušni sistem, katalizator, prenos toplote, termična analiza, AVL FIRE
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 230; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

5.
Sinteza in karakterizacija mezoporoznih kislinskih katalizatorjev
Saša Stanković, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo v prvi fazi raziskav po modificirani metodi sintetizirali mezoporozni kislinski katalizator. Prvotno je bila načrtovana podrobna karakterizacija sintetiziranega katalizatorja po različnih metodah, kar zaradi epidemioloških razmer in časovnih omejitev ni bilo možno izvesti. Katalizator smo sintetizirali na osnovi cetil trimetil amonijevega bromida (CTAB), natrijevega hidroksida, tetraetil ortosilikata (TEOS), (3-trimetoksi)-1-propanetiola (MPTMS) in vode. Učinkovitost njegovega delovanja smo preverili z reakcijo esterifikacije miristinske kisline z etanolom, ki smo jo izvajali v šaržnem reaktorju. Nastali produkt smo analizirali na plinskem kromatografu s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Z namenom izračuna presnove miristinske kisline v metil miristat smo pripravili umeritveno krivuljo. Določili smo 53,3 % presnovo reakcije. Področje karakterizacije katalizatorjev smo raziskali s podrobnim pregledom literature in teoretične ugotovitve vključili v poglavje »Materiali in metode dela«.
Ključne besede: kislinski katalizator, mezoporozni katalizator, karakterizacija, sinteza, esterifikacija
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
Katalitična piroliza polimernih odpadkov
Laura Berglez, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana katalitična piroliza in njena primerjava med različnimi vzorci odpadne plastike. Pirolizo smo izvedli na nizko gostotnem polietilenu (LDPE), visoko gostotnem polietilenu (HDPE), polipropilenu (PP) in polistirenu (PS). Kot katalizator smo uporabili zeolit ZAP-USY. Naredili smo celotno primerjavo rezultatov, določili IR spektre tekočega produkta, naredili primerjavo kurilne vrednosti z dizelskim gorivom in izračunali energetsko razmerje celotnega procesa pirolize. Ugotovili smo, da največ olja dobimo pri pirolizi HDPE s katalizatorjem in pri PP, ko v reakcijsko komoro nismo dodali katalizatorja. Pri upoštevanju vseh izmerjenih parametrov in meritev, je za pirolizo najboljše uporabiti plastiko tipa HDPE.
Ključne besede: katalitična piroliza, odpadni polimeri, katalizator, sintetična goriva, IR spektri
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

7.
Vpliv katalizatorja MnTACN na učinkovitost procesa UV/H2O2 pri razgradnji barvila Reactive Blue 4
Lea Jančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Ena izmed značilnosti tekstilnih odpadnih vod je tudi obarvanost, ki predstavlja izzive ne samo iz estetskega vidika, ampak so takšne odpadne vode tudi potencialno toksične zaradi vsebnosti različnih kemikalij uporabljenih med procesi plemenitenja. Razbarvanje tekstilnih odpadnih vod lahko dosežemo z različnimi kemijskimi postopki čiščenja. V diplomskem delu smo za namene razbarvanja uporabili napredni oksidacijski postopek H2O2/UV. Kot modelno onesnaževalo smo uporabili barvilo Reactive Blue 4. Preučevali smo vpliv katalizatorja MnTACN (1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) na uspešnost razbarvanja s H2O2/UV postopkom. Toksičnost smo spremljali z bakterijami Vibrio fischeri. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da se ob dodanem katalizatorju, ne glede na začetno koncentracijo barvila, poveča učinkovitost razbarvanja predvsem v prvih petih minutah obdelave. Prav tako pri testiranih reakcijskih pogojih nismo zaznali povečane toksičnosti raztopin kot posledica dodanega katalizatorja.
Ključne besede: obarvanost, napredni oksidacijski postopki, katalizator, toksičnost
Objavljeno: 14.09.2018; Ogledov: 744; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Fizikalne lastnosti intermetalne katalizatorske spojine ZnPd
Arbresha Hölbl, 2017, magistrsko delo

Opis: Kataliza se uporablja v znanosti in tehnologiji za spreminjanje poteka kemijskih reakcij preko znižanja aktivacijske energije, ki je potrebna za reakcijo. Najpreprostejši katalizator dobimo, če vzamemo kovinski element brez podlage. Slabost take izbire je zelo omejeno število elementov, ki so katalitsko aktivni za dano kemijsko reakcijo. Alternativni materiali za heterogeno katalizo so strukturno urejene intermetalne spojine. Gre za spojine iz dveh ali več kovinskih elementov, ki se nahajajo levo ali v okolici Zintlove črte v periodnem sistemu elementov. Njihova struktura je popolnoma ali delno urejena in se razlikuje od strukture elementov, ki tvorijo spojino. Stabilnost intermetalnih spojin med kemijsko reakcijo je povezana z njihovo elektronsko in geometrijsko strukturo. Prednost uporabe intermetalnih spojin za katalizo je možnost izbire elektronske in geometrijske strukture. Intermetalne spojine lahko razpadejo pred ali med katalizo, tako da iz njih nastane katalizator z veliko aktivno površino. Intermetalne spojine lahko nastanejo tudi med kemijsko reakcijo pri reakciji med aktivno kovino in podlago ali med različnimi materiali s podlago. V izogib tem težavam je bil nedavno sprejet pristop, da se kot stabilne katalizatorje brez podlage uporablja intermetalne spojine z urejeno kristalno strukturo. V Magistrskem delu smo opravili karakterizacijo vzorca ZnPd s pomočjo mikroskopije SEM, ki je bila izvedena na Kemijskem institutu v Ljubljani. Ostale meritve so bile izvedene na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. Z napravo PPMS (angl. Physical Property Measurement System) proizvajalca Quantum Design smo izmerili fizikalne lastnosti ZnPd. Pri določanju magnetnega stanja vzorca pa smo uporabili magnetometer MPMS (angl. Magnetic Property Measurement System) XL-5 proizvajalca Quantum Design. V Magistrskem delu smo prav tako dopolnili nedavne študije fizikalnih lastnostih intermetalnih katalizatorjev GaPd in InPd.
Ključne besede: kataliza, katalizator, kompleksne kovinske spojine, intermetalne spojine, paladij, specifična toplota, električna upornost, magnetizacija, magnetna susceptibilnost
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 802; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

9.
UPORABA TRDNEGA KISLINSKEGA KATALIZATORJA PRI REAKCIJI ESTERIFIKACIJE BENZOJSKE KISLINE
Anže Belovič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali možnosti zamenjave tekočega s trdnim kislinskim katalizatorjem pri reakciji esterifikacije benzojske kisline z metanolom. Uporabljali smo dve vrsti trdnega katalizatorja, pri prvem smo na silikagel adsorbirali metan sulfonsko kislino, pri drugem smo metan sulfonsko kislino kovalentno vezali s 3-(trimetoksisilil)-1-propantiolom. Z adsorbiranim katalizatorjem smo dobili zelo nizke presnove, zato smo ta del eksperimentov kmalu opustili in se osredotočili na silaniziran katalizator. Reakcijo smo izvajali v dveh različnih šaržnih reaktorjih in sicer v enem smo mešanje izvajali s stresalnikom, v drugem z magnetnim mešalom. Trdni silaniziran katalizator smo uporabili večkrat zaporedoma in ugotavljali spreminjanje presnove reakcije. Reakcije smo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi izmerjenih koncentracij smo izračunali konstante reakcijske hitrosti, aktivacijsko energijo in predeksponentni faktor izbrane reakcije esterifikacije.
Ključne besede: trdni kislinski katalizator, esterifikacija, benzojska kislina, metanol
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1184; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
DOLOČANJE CELOTNEGA IN RAZTOPLJENEGA ORGANSKEGA OGLJIKA V BAZENSKIH VODAH
Tina Hohler, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določitev celotnega ali raztopljenega organskega ogljika v bazenskih vodah. Gre za širitev matrice, saj so z enako metodo, na enak način ter na enakih aparatih, merili TOC že za ostale vrste vod (pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, izlužke, mineralne vode). Analizna metoda je obsegala optimizacijo metode, pripravo umeritvene premice, ugotavljanje stabilnosti sistema, ugotavljanje pravilnosti linearnega modela umeritvene premice, koeficienta kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v bazenskih vodah, pri čemer smo dobili podatke za celoten validacijski postopek. Vsebnosti organskega ogljika v bazenskih vodah smo statistično ovrednotili glede na zahteve validacijskega postopka. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so na štirih različnih koncentracijskih nivojih sprejemljivi in so znotraj predpisanega kriterija (20%). Metodo smo preizkusili tudi z analizami in primerjavami certificiranih referenčnih materialov in v različnih medlaboratorijskih primerjavah, kjer je bilo odstopanje naših meritev v povprečju 4%. Potrdili smo, da izbrana analizna metoda izpolnjuje predpisane pogoje ter zagotavlja pravilnost in zanesljivost rezultatov.
Ključne besede: TOC, bazenske vode, detektor NDIR, validacija analizne metode, oksidacijski katalizator, oksidacija
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2185; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (11,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici