| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Solubility of carnosic acid and carnosol from rosemary extract in supercritical $CO_2$
Klavdija Rižnar, Štefan Čelan, Mojca Škerget, Željko Knez, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Rosemary leaves extract are known to have significant antioxidant properties and are widely used in foods and nutritional supplements. Compounds responsible for these antioxidant properties are mainly the phenolic diterpenes. The major phenolic diterpenes are carnosic acid and carnosol. Much interest has been focused on the isolation of carnosic acid, due to its wide spectrum of actions and beneficial effects on human health. In this work a natural rosemary extract, containing 73.9% carnosic acid and 14.7% carnosol, was investigated regarding the solubility of carnosic acid and carnosol in supercritical $CO_2$. The solubility measurements, using a static-analytic method, were performed at temperatures 40, 60 and 80 °C and at pressures ranging from 98 to 402 bar. The Chrastil model was used to correlate the obtained experimental solubility data.
Ključne besede: rožmarin, karnozolna kislina, topnost, karnozol, topnost
Objavljeno: 11.08.2015; Ogledov: 1140; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (113,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv rožmarina na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov in njihovih formulacij
Mateja Marinič, 2019, diplomsko delo

Opis: Rožmarin (Rosmarinus officinalis L.), sredozemska aromatična rastlina iz družine ustnatic (Lamiaceae), je pomemben vir naravnih antioksidantov. Najpogosteje zastopane antioksidativne spojine v izvlečkih rožmarina so fenolne spojine, med katere sodita tudi karnozolna kislina in karnozol. V okviru diplomske naloge smo želeli ugotoviti, kako vpliva rožmarin na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov. Izvedli smo konvencionalno ekstrakcijo z etanolom in regeneriranim acetonom ter ekstrakcijo s superkritičnim CO2. Z metodo HPLC smo v ekstraktih določili vsebnost karnozola in karnozolne kisline. Maksimalen izkoristek ekstrakcije (11,73 %) smo zaznali pri dvostopenjski ekstrakciji rožmarina E0819 (3,26 % KK), kjer je prva stopnja trajala 3 ure in druga 2 uri, pri temperaturi 50 °C in uporabi 97,15 vol. % regeneriranega acetona v razmerju 1:4 (glede na zatehto rožmarina) v prvi stopnji ter 1:3 v drugi. Najvišji delež karnozolne kisline (31,61 %) smo določili v ekstraktu rožmarina M9418 z deležem karnozolne kisline v surovini 4,29 %, katerega ekstrakcija je prav tako potekala v dveh stopnjah, pri temperaturi 30 °C z 97,15 vol. % regeneriranim acetonom v razmerju 1:5 v prvi stopnji in 1:4 v drugi. Pri ekstrakciji rožmarina označenega kot organska surovina (T1419) smo dobili najvišji izkoristek (11,87 %) pri triurni enostopenjski ekstrakciji z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7 pri temperaturi 60 °C. Najvišji delež (11,80 %) karnozolne kisline v ekstraktih organske surovine smo določili pri enostopenjski ekstrakciji, ki je potekala pri sobni temperaturi 3 ure z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7.
Ključne besede: rožmarin, karnozol, karnozolna kislina, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 232; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici