1. Vpliv menjave delovnega mesta na zaposlene znotraj organizacijeUrška Kapun Hozjan, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Leto 2016 v slovenskem prostoru predstavlja prelomnico v zdravstvu, saj so se odprli UC v 10 mestih. Kader je bil prerazporejen iz drugih oddelkov, drugih ustanov oziroma na novo zaposlen. Zanimalo nas je, kako so novoodprti UC po Sloveniji vplivali na zaposlene, ki so že delali na področju zdravstvene nege, vendar delo v UC predstavlja začetek njihovega kariernega razvoja.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo anketni vprašalnik. Anketirali smo 96 zaposlenih v vseh UC, in sicer z različno stopnjo izobrazbe, delovno dobo in delovnimi izkušnjami. Vprašalnike smo analizirali, podatke pa obdelali v programu SPSS ter jih prikazali grafično.
Rezultati: Ugotovili smo, da novo delovno mesto posameznikom predstavlja strokovni izziv (69 %), možnost soodločanja o prerazporeditvi v UC (59 %), boljše medosebne odnose (64 %) ter možnost kariernega razvoja (71 %).
Diskusija in zaključek: Glede na to, da so delovišča nova (novost izvajanja zdravstvene nege) v slovenskem prostoru, se že pojavljajo določeni negativni vplivi na zaposlene v UC. Potrebno bi bilo bolj motivirati zaposlene, morda izbrati drugačno obliko dela, ki bi jih manj obremenila, motivirati z dvigom plačilnih razredov, nagrajevanjem itd. Na osnovi rezultatov smo podali priporočila o spremembah.
Ključne besede: urgentni center, zdravstvena nega, stres, izgorelost, karierni razvoj, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 869; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (999,93 KB) |
2. Karierni razvoj dijakov na področju srednjega strokovnega izobraževanja v Biotehniškem centru NakloVeronika Gorjanc, 2019, magistrsko delo Opis: Gradnja in oblikovanje kariere posameznika je v današnjem času vseživljenjski proces, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Ker smo v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, se od posameznika pričakuje veliko motiviranosti, energije, vztrajnosti, predvsem pa dobra prilagodljivost za trg dela, tako na področju strokovnega znanja kot osebnostnih lastnosti in kompetenc.
Zaradi sprememb na trgu dela je potrebno že v srednji šoli dijakom pomagati in jih usmerjati pri oblikovanju in razvoju kariere tudi s pravo izbiro delodajalca, pri katerem bodo opravljali praktično usposabljanje z delom in pridobivali nova strokovna znanja, veščine in razvijali kompetence. To jim bo lahko pomagalo pri večji konkurenčnosti in uspešnem participiranju na trgu dela, ki je danes zelo nepredvidljiv in spremenljiv.
Na osnovi teoretičnih spoznanj smo v empiričnem delu naloge med dijaki srednjega strokovnega izobraževanja izvedli raziskavo o gradnji kariere v Biotehniškem centru Naklo, ki so že imeli izkušnjo z opravljanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu.
Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali starost dijakov vpliva na pričetek gradnje kariere in na zavedanje o tem, da lahko na praktičnem usposabljanju pridobivajo nova znanja in spretnosti, ki jim bodo v pomoč pri oblikovanju njihove kariere. Pri tem smo želeli od dijakov dobiti povratno informacijo o zavedanju pomembnosti ključnih kompetenc in poznavanju vsebin kariernih centrov.
Rezultati raziskave so pokazali, da je eden od temeljnih gradnikov kariere dijakov praktično usposabljanje pri delodajalcih, pri katerih dijaki pridobivajo nova znanja, spretnosti in kompetence, ki so pomembne pri njihovi nadaljnji karieri.
Na podlagi raziskave, ki je pokazala, da bi dijaki uporabljali aktivnosti kariernega centra in pregleda različne strokovne literature ter različnih že vzpostavljenih kariernih centrov po Sloveniji, smo podali tudi model kariernega centra, ki bi ga vzpostavili v Biotehniškem centru Naklo, kot pomoč pri povezovanju dijakov in delodajalcev.
Ključne besede: - kariera, - karierni center, - dijaki, - trg dela, - praktično usposabljanje z delom.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 703; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. Vloga višješolskega zavoda pri iskanju prve zaposlitve diplomantovRoman Rehberger, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Višja strokovna šola Šolskega centra Kranj (VSŠ ŠC Kranj) si prizadeva, da njeni študenti in diplomanti pridobijo uporabno praktično znanje, kar jim omogoča zaposljivost in osebno rast. Glede na dejstvo, da je osrednji predmet preučevanja magistrskega dela vloga višje šole pri zaposlovanju diplomantov, smo v teoretičnem delu naloge predstavili nekatere možnosti, teoretična priporočila in smernice za zagotavljanje zaposljivosti diplomantov, opozorili na ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost zaposlovanja, ter predstavili spremenjeno vlogo šole pri povečanju zaposljivosti.
V empiričnem delu naloge smo raziskali in analizirali, kako diplomanti VSŠ ŠC Kranj razumejo pomembnost svoje zaposljivosti in graditve kariere ter koliko je usmeritev šole v zaposljivost prepoznana pri študentih. Analizirali smo zaposlenost diplomantov VSŠ ŠC Kranj v programih mehatronika in informatika. Pridobili smo mnenje diplomantov o tem, katere aktivnosti bi prispevale k večji zaposljivosti diplomantov, katere dimenzije zaposljivosti so že prisotne na VSŠ ŠC Kranj.
Ugotovili smo, da je po mnenju diplomantov višja šola v določeni meri dobro opravila svojo vlogo pri zagotavljanju njihove zaposljivosti in iskanju prve zaposlitve ter da je velik delež diplomantov trenutno že zaposlen. Obstajajo pa možnosti za izboljšanje kakovosti delovanja VSŠ ŠC Kranj v prid zagotavljanju zaposljivosti diplomantov in nudenju pomoči pri iskanju prve zaposlitve. Zato smo oblikovali predloge za pomoč študentom pri načrtovanju kariere, in sicer uvedbo novih dejavnosti v okviru kariernega centra in vključitev vsebin karierne orientacije v kurikulum.
Ključne besede: višja šola, zaposlovanje diplomantov, zaposljivost, karierna orientacija, karierni center.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1265; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Vpliv Kariernega centra UM FOV na kariero študentaPetra Gorjanc, 2016, specialistično delo Opis: Trg dela in spremembe, ki so povezane z njim, študente že v času študija spodbujajo k načrtovanju njihovih karier, saj se v današnjem svetu številni diplomanti ob prehodu na trg dela soočijo z dejstvom, da je konkurenca med mladimi iskalci zaposlitve neizprosna. Za enostavnejši prehod študentov na trg dela na visokošolskih zavodih skrbijo karierni centri, ki študentom v času študija pomagajo pri razvoju njihovih karier, jih spodbujajo pri pridobivanju novih znanj ter obveščajo o novostih na trgu dela in v okolju. Na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru (UM FOV) deluje Karierni center, ki študentom nudi različne aktivnosti, s katerim naj bi si študenti povečevali svoje znanje in kompetence in si posledično povečali tudi konkurenčnost na trgu dela. V specialističnem delu smo se osredotočili na vpliv Kariernega centra UM FOV na kariere študentov. V teoretičnem delu smo predstavili koncept kariere in teorije razvoja kariere, slovenski visokošolski sistem študija, posameznikove kompetence in problematiko zaposlovanja mladih. Raziskava o vplivu Kariernega centra na kariere študentov je bila izvedena med študenti UM FOV. Rezultati kažejo, da študenti ne razmišljajo o svoji karieri samo zaradi vpliva okolice, temveč imajo močno voljo za doseganje svojih kariernih ciljev. Študenti v večini poznajo aktivnosti Kariernega centra, vendar je le-te treba v času študija posameznih generacij študentov posodabljati, nadgrajevati in prilagajati zahtevam okolja. Študenti menijo, da so aktivnosti Kariernega centra uporabne pri gradnji njihove kariere. Prav tako bodo po zaključku študija, ob vstopu na trg dela, uporabili znanja, pridobljena v sklopu dejavnosti Kariernega centra. Ugotovitve raziskave so dobra podlaga za boljšo organizacijo aktivnosti Kariernega centra UM FOV, ki jih bo na podlagi mnenj študentov mogoče posodobiti in na ta način povečati pomen Kariernega centra tudi pri sodelovanju fakultete z okoljem. Menimo, da je za kakovostno izvajanje študijskih programov potrebna ustrezna podpora študiju, ki jo študenti pričakujejo od fakultete. Pri tem so aktivnosti Kariernega centra brez dvoma lahko podpora študentom pri načrtovanju njihovih karier.
Ključne besede: Karierni center UM FOV, fakulteta, kariera, študent, razvoj kariere
Objavljeno v DKUM: 26.05.2016; Ogledov: 1131; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,89 MB) |
5. ODNOS ŠTUDENTOV DO SPREMLJAJOČIH DEJAVNOSTI FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDEKatarina Doberšek, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Študentom za uspešno karierno rast in zaposlitev ne zadošča več le znanje, ki ga pridobijo v okviru nekega študijskega programa. Hitre spremembe v družbi, gospodarstvu in globalizacija narekujejo potrebe po nadgrajevanju znanja, metod dela in dodatnem izobraževanju. Fakulteta za organizacijske vede (v nadaljevanju FOV), skladno z njeno temeljno vizijo povezovanja znanja in prakse, študentom nudi različne dejavnosti in aktivnosti, ki lahko študentu po zaključku izbranega študijskega programa pomagajo doseči kvalitete dobrega diplomanta. Z diplomskim delom smo želeli raziskati, kakšen nabor dejavnosti bi ustrezno uresničeval potrebe in želje študentov.
Ključne besede: karierna rast, karierni center, obštudijske dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 27.01.2016; Ogledov: 1089; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,17 MB) |
6. ZAPOSLOVANJE DIPLOMANTOV FAKULTETE ZA ORGANIZACIJSKE VEDETjaša Bošnak, 2012, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela je zaposlovanje diplomantov Fakultete za organizacijske vede (v nadaljevanju FOV). Vsi vemo, da je zaposlovanje diplomantov v današnjem času velik problem. Čedalje več je iskalcev zaposlitve s terciarno izobrazbo, delodajalci na trgu dela pa ne morejo vsakemu posamezniku zagotoviti ustrezno zaposlitev.
Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili zaposlovanje mladih in s tem povezane dejavnike, ki vplivajo na zaposlitev mladih in značilnosti mladih. V nadaljevanju je predstavljen položaj mladih na trgu delovne sile. Omenili smo tudi nekaj načinov iskanja zaposlitve. V diplomskem delu so predstavljeni ukrepi za povečanje zaposljivosti mladih. Poglavje pa smo zaključili z opisom Kariernega centra (v nadaljevanju KC) FOV. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anket, namenjenim diplomantom FOV, ugotavljali kakšne so njihove zaposlitvene možnosti, ali jim je pri iskanju zaposlitve pomagalo dejstvo, da so opravljali obvezno strokovno prakso oz. so imeli druge predhodne izkušnje, s katerimi problemi so se soočali pri iskanju zaposlitve, kako pogosto se diplomanti odločajo za podiplomski študij in kako pomembno se jim zdi pridobljeno znanje na fakulteti pri pridobitvi zaposlitve. S pomočjo anket, ki smo jih posredovali morebitnim delodajalcem, pa smo ugotavljali koliko diplomantov FOV je pri njih zaposlenih, ali obstajajo potrebe po zaposlovanju diplomantov FOV in ali dobivajo veliko njihovih prošenj za delo. Zanimalo nas je tudi, kaj jim je pri zaposlovanju bolj pomembno: znanje pridobljeno pri izobraževanju ali praktične izkušnje.
Na koncu raziskave smo prišli do spodbudnih zaključkov, saj so rezultati pokazali, da je položaj diplomantov FOV na trgu delovne sile dober. Presenetilo nas je dejstvo, da je tretjina diplomantov FOV že imela zaposlitev pred zaključkom študija.
Predloge za izboljšanje dejanskega stanja smo podali na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili s pomočjo raziskave.
Ključne besede: diplomanti, delo, Fakulteta za organizacijske vede, iskanje zaposlitve, karierni center
Objavljeno v DKUM: 19.09.2012; Ogledov: 2711; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,42 MB) |
7. SPLETNI SISTEM ZA POMOČ PRI OCENJEVANJU VODSTVENIH KARAKTERISTIKFrenk Ten Sedmak Nahtigal, 2010, diplomsko delo Opis: Projekt karierni center trenutno ponuja ročno reševanje testov, ročno analizo podatkov in ročno predstavljanje rezultatov. Trenutni klasični pristop je časovno zelo potraten. Še večja pomanjkljivost je hranjenje in dostop do rezultatov. Poleg vsega tega morajo posamezniki čakati v vrsti na preverjanje, sama preverjanja pa niso lahko dostopna.
Posameznikom, ki ne vedo, ali so kompetentni za vodenje, smo olajšali pristop k odločitvi za nadaljnje korake v njihovi karieri. Razvili smo prototip, ki zajema del spletnega kariernega centra in je usmerjen v preverjanje razvitosti potenciala oziroma kompetenc posameznika za vodenje. Stremimo k temu, da bi bile storitve kariernega centra dostopne kjerkoli in kadarkoli, analiza dobljenih rezultatov pa uporabniku na voljo nemudoma.
Ključne besede: spletni karierni center, reševanje testov, analiza testov, prikaz rezultatov
Objavljeno v DKUM: 02.12.2010; Ogledov: 1599; Prenosov: 143
Celotno besedilo (752,67 KB) |
8. |
9. SPLETNI KARIERNI CENTERDomen Kovačič, 2009, diplomsko delo Opis: Domnevali smo, da posamezniki ne vedo, kako bi izvedeli, ali so kompetentni za določeno delovno področje ali organizacijsko vlogo in če se lahko sami, ali s kadrovskimi strokovnjaki odločijo za nadaljnje korake v karieri. V ta namen smo opisali, kako bi lahko izdelali spletni karierni center, s pomočjo katerega bi posameznik preveril razvitost svojih potencialov oziroma kompetenc in bi se na osnovi tega odločal za ustrezne kandidature. Lahko bi dobil oceno svojih sposobnosti, osebnostnih lastnosti, potenciala za vodenje idr. Ta izdelek bi lahko uporabljali tudi v malih in srednjih podjetjih, kjer nimajo za ta namen usposobljenih kadrovskih služb in strokovnjakov. Vse to bi pripomoglo k temu, da bi podjetja postavljala na delovna mesta ustrezne ljudi in imela dobro osnovo za usmerjanje kariernega razvoja glede na še neizrabljene potenciale zaposlenih. Našo domnevo smo želeli dokazati, zato smo naredili raziskavo o smiselnosti ustanovitve spletnega kariernega centra. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je smiselno ustvariti spletni karierni center in da bi ljudje bili pripravljeni plačati za to vrsto storitve.
Ugotovili smo, da so ljudje pripravljeni plačati okrog 50 evrov za posamezno testiranje. Izmed testov si najbolj želijo celovitega ocenjevalnega postopka za usmerjanje kariernega razvoja. Spletni karierni center bi omogočal, da bi se uporabnik po želji vpisal v bazo podatkov, do katere bi imeli dostop želeni delodajalci. Več kot polovica anketiranih bi uporabila to opcijo, v večji mere ženske kot moški. Kandidati bi se še v večji meri odločali za testiranje, če bi s tem pridobili tudi veljavno potrdilo in rezultate o opravljenem testiranju, ker verjamejo, da bi to pripomoglo pri lažjem pridobivanju zaposlitve. Sedemdeset odstotkov anketirancev se je v preteklosti želelo testirati, pa niso vedeli, kje bi se lahko. Tako smo prišli do ugotovitve, da bi bilo smiselno ustanoviti spletni karierni center. Vse postavljene hipoteze smo sprejeli. Naše predvidevanje je bilo pravilno, da se ljudje zanimajo za različna psihološka testiranja preko spleta, da ne vedo, kje bi se testirali, da so za kvaliteto pripravljeni plačati in da sta stopnja izobrazbe in želja po testiranju povezani.
Ključne besede: Spletni karierni center, Kariera, Kompetentnost za vodenje, Kompetence
Objavljeno v DKUM: 20.10.2009; Ogledov: 2079; Prenosov: 286
Celotno besedilo (963,87 KB) |
