| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Preoblikovanje študijskega dela (študijskih in obštudijskih nalog) na vzorcu študentov: opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika : opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika
Valentina Čufar, 2022, magistrsko delo

Opis: Preoblikovanje dela je vse pomembnejša proaktivna strategija, ki zaposlenim pomaga prilagoditi delo lastnim potrebam. Po drugi strani pa je na študentski populaciji slednje še precej neraziskano področje. Namen raziskave je proučiti preoblikovanje študija in razviti vprašalnik, ki nam bo omogočal merjenje konstrukta. Slednje smo preverjali preko dveh ločenih raziskav – kvalitativne in kvantitativne raziskave. V prvi kvalitativni raziskavi je sodelovalo 15 študentov, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje in preko tega skušali pridobiti uvid v njihovo doživljanje študija in boljše razumevanje preoblikovanja študija med študenti. Na podlagi ugotovitev prve raziskave smo razvili vprašalnik. Pri razvoju vprašalnika smo se naslanjali tudi na dosedanje vprašalnike razvite za delovno populacijo. Druga, kvantitativna raziskava pa je služila preliminarni validaciji vprašalnika. Izvedena je bila na 136 študentih slovenskih univerz. V drugi raziskavi smo prav tako preverjali povezanost preoblikovanja študija z drugimi konstrukti, ki so se izkazali kot pomembni pri preoblikovanju dela. Vključili smo zadovoljstvo s študijem, zavzetost, izgorelost, proaktivno osebnost in karierno prilagodljivost. Rezultati večinoma kažejo na statistično pomembne povezanosti, v skladu s pričakovanji. Najslabše povezanosti so se pojavile z zadovoljstvom s študijem. Na podlagi ugotovitev lahko preoblikovanje študija definiramo kot samoiniciativne akcije, ki jih študentje uvedejo v okviru študijskih ali obštudijskih dejavnosti, z namenom, da bi razvili svoje veščine, izboljšali svoje karierne priložnosti in študij prilagodili sebi in svojim željam. Podobno kot zaposleni preoblikujejo svoje delo, tudi študentje študij preoblikujejo preko treh dimenzij: preoblikovanje nalog, preoblikovanje odnosov in kognitivno preoblikovanje. Kvantitativna raziskava je spoznanja potrdila in nadgradila. Ugotovitve kažejo, da je pri preoblikovanju študijskih nalog posebej pomembno preoblikovanje študija z dodajanjem nalog, pri preoblikovanju odnosov pa predvsem preoblikovanje odnosov s sošolci in ostalimi. Pričujoča raziskava je temeljnega pomena za nadaljnjo raziskovanje preoblikovanja študija, tako kvalitativno kot tudi kvantitativno.
Ključne besede: preoblikovanje študija, študentje, proaktivnost, obštudijske dejavnosti, študijske naloge, kariera
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 302; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

2.
Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov
Petra Robnik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 473; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

3.
Spodbujanje in dojemanje dvojne kariere pri učencih športnikih : magistrsko delo
Saša Draš, Maša Karanovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Dvojna kariera, ki pomeni usklajevanje izobraževanja in športa, se lahko prične razvijati že v osnovni šoli. Otrok, ki se izobražuje in hkrati redno ter tekmovalno ukvarja z izbranim športom, je vključen v proces dvojne kariere. Nekateri šport tekom izobraževanja opustijo, drugi se usmerijo le v šport, tretji pa s trudom usklajujejo oboje. Za uspešno dvojno kariero je ključnih veliko dejavnikov, med njimi so prav gotovo najpomembnejši starši, učitelji in trenerji. Namen magistrske raziskave je bil raziskati do sedaj malo poznano področje dvojne kariere osnovnošolskih učencev športnikov. Zanimalo nas je, kako učitelji in učenci športniki oziroma učenci s statusom športnika dojemajo dvojno kariero in njeno spodbujanje. V raziskavo je bilo vključenih dvesto sedeminšestdeset učencev športnikov in petinosemdeset učiteljev iz različnih šol v Sloveniji. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili dva anketna vprašalnika, enega za učence s statusom športnika in drugega za učitelje. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je dojemanje dvojne kariere s strani učiteljev pozitivno, takšno naravnanost s strani učiteljev pa čutijo tudi učenci. Enotni so si v dojemanju pomena učitelja in njegovih spodbud v procesu dvojne kariere, pri čemer oboji izražajo njihovo pomembnost. Oboji tudi zaznavajo pozitiven vpliv dvojne kariere na organiziranost učencev. Nekoliko drugače pa eni in drugi dojemajo ovire v procesu dvojne kariere, pri čemer je zelo zanimivo, da učitelji ovire ocenjujejo večje kot učenci sami. Njihovi pogledi se razhajajo tudi v dojemanju načinov in pogostosti spodbujanja dvojne kariere s strani učitelja ter v povezanosti učiteljevih spodbud in ovir. Na podlagi rezultatov smo pri učencih opazili, da več spodbud s strani učiteljev pripomore k zmanjšanju ovir v procesu dvojne kariere, medtem ko te povezave pri učiteljih ni bilo moč zaznati.
Ključne besede: dvojna kariera, učenci športniki, učenci s statusom športnika, usklajevanje izobraževanja in športa, spodbujanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 494; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

4.
POGLED STARŠEV NA OTROKOV RAZVOJ ŠPORTNE KARIERE : diplomsko delo
Tomaž Frumen, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Osnovni namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšen je pogled staršev na razvoj kariere mladega športnika, in primerjati med seboj starše, ki delujejo v vlogi trenerja, in tiste, ki sami niso trenerji, imajo pa oboji otroka športnika. V teoretičnem delu smo opredelili športno kariero in njene vrednote. Predstavili smo model razvoja športne kariere po Wylleman, De Knop in Reints (2013). Opredelili smo gibalno-aktivno srednje in pozno razvojno obdobje otroka po različnih vidikih, kot so: telesni, psihološki, socialni in športni vidik razvoja otroka. Podrobneje smo opisali inicializacijsko stopnjo razvoja otroka. Izpostavili smo probleme zgodnje specializacije v športu, njene značilnosti in kako vpliva na otrokovo zdravje v daljšem časovnem obdobju. Izpostavili smo strokovnost, stališča in koncepte športnega starševstva ter pozitivne in negativne vplive vključevanja staršev v otrokov šport. V zadnjem delu teoretičnega uvoda smo opisali različne poglede različnih avtorjev in njihove ugotovitve v zvezi s temo diplomske naloge. V empiričnem delu smo z metodo polstrukturiranega intervjuja intervjuvali pet staršev, ki so trenerji in imajo sami otroka športnika, in pet staršev, ki sami niso trenerji in imajo otroka športnika. Vprašanja smo oblikovali sami po metodi logičnega sklepanja za čim boljše, konkretne in verodostojne odgovore. Intervjuvance smo najprej poklicali po telefonu in se na osnovi njihovih dovoljenj dogovorili za sestanek, kjer smo intervju v celoti posneli. Na podlagi odgovorov, ki smo jih pridobili iz intervjujev, smo preverili zastavljene hipoteze. V sklepnem delu naloge smo podali lastna stališča glede raziskave, pridobljene s tem diplomskim delom.
Ključne besede: otroci, starši, model, motivacija, šport, kariera, inicializacija, specializacija, razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 358; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Motivacija športnikov za študij
Nina Klemenčič, 2021, diplomsko delo

Opis: Motivacija je glavni element pri postavljanju in doseganju ciljev. Predstavljajo jo posamezni motivi, ki nam dajo zagon, da dosežemo cilj, ki smo si ga zadali. Motive pa predstavljajo želje in potrebe, ki narekujejo in pojasnjujejo naša ravnanja. Vsi smo se že srečali s pomanjkanjem motivacije na določenem področju. V diplomskem delu smo se osredotočili na motivacijo športnikov za študij. Poleg ukvarjanja s športom ima športnik, ki se izobražuje, v sebi več vlog, npr. vlogo dijaka ali študenta. Čeprav ves svoj čas posveča treningom in tekmovanjem, mora poleg tega s športno kariero usklajevati še študijske obveznosti. Usklajevanje izobraževanja in treniranja pa športnikom predstavlja zelo velik izziv. Nekateri obveznosti obeh področij usklajujejo brez težav, nekateri žal ne. To je odvisno predvsem od motivacije posameznika in njegovih motivov za študij.
Ključne besede: motivacija, šport, izobraževanje, dvojna kariera, študij
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 485; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (913,32 KB)

6.
Karierne ovire žensk v managementu
Kaja Smolinger, 2021, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu naj bi si bili moški in ženske enakopravni, saj imamo enake pravice in dolžnosti. Pa vendar temu pogosto ni tako. V kariernem svetu, še zlasti v managementu, se ženske srečujejo z ovirami, ki so pogosto drugačne od tistih, s katerimi se srečujejo moški, še posebej pa so postavljene višje, zato jih je toliko težje obiti. Karierne ovire pa so bile za ženske še veliko višje v preteklosti. Pot do današnjega stanja je bila dolga, pa vendar je potrebno še veliko truda, da bodo ženske na delovnih mestih dejansko enakopravne. Časi, ko je bila ženska smatrana zgolj kot žena in mater, so stvar preteklosti, saj vemo, da so ženske ne le sposobne delati, temveč tudi svoje delo opravljajo kvalitetno. To pa ne velja le za lažja dela, temveč tudi za vodstvene položaje. Ženske managerke dokazujejo, da je možno z discipliniranostjo in ambicioznostjo doseči enako ali še več kot dosežejo moški. Pa vendar se na tej poti srečujejo z ovirami, ki so moškim kolegom prihranjene. Šele ko prebijejo stekleni strop, uskladijo kariero z družino in preidejo stereotipe, dobijo možnost, da se izkažejo. Potrebna je torej determiniranost za uspeh. Niso pa ženske edine, ki imajo možnost, da zmanjšajo ovire. Za takšno politiko morajo skrbeti tudi podjetja, pomaga pa tudi zakonodaja. Nagibanj k enakopravnosti je tako veliko, v prihodnosti pa jih lahko pričakujemo vse več. Kljub temu da smo v pravi smeri do enakopravnosti, pa ta še ni bila dosežena, saj morajo načeloma ženske še vedno vložiti več napora, da se povzpnejo po managerski piramidi. Podjetja pa lahko za večjo vključenost žensk omejijo število moških managerjev, uvajajo ženska mentorstva ali celo ženske mreže.
Ključne besede: Management, Ženske, Vodenje, Karierne ovire, Kariera, Stereotipi, Enakopravnost, Stekleni strop, Žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 455; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
Načrtovanje kariere študentov Fakultete za organizacijske vede
Petra Zgonc, 2021, diplomsko delo

Opis: Načrtovanje kariere je pomembno za vsakega posameznika, saj ima kariera velik vpliv na poklicno in posledično tudi na zasebno življenje. Zavedati se moramo svojih kompetenc, vrednot in sposobnosti, da so naši cilji realni. Pri načrtovanju nam lahko pomagajo tudi različni svetovalci, agencije, zavodi, ki nas usmerijo k boljšemu dojemanju samega sebe, v kateri smeri se bomo bolj znašli in imeli večje možnosti za napredovanje. Zavedanje študentov o pomembnosti kariere je slabo, kar je razvidno iz podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V diplomski nalogi nas je zanimalo, ali študentje na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru načrtujejo svojo kariero in pripravijo karierni načrt. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki vplivajo na kariero študentov in katere platforme uporabljajo pri načrtovanju. Ugotovili smo, da si študentje v veliki meri vsaj delno načrtujejo kariero in da imajo nekateri zastavljen načrt oziroma cilj, kako doseči želeno. Na študente najbolj vplivajo osebne ambicije in življenjski slog, pri načrtovanju pa je najpogostejša platforma formalno izobraževanje.
Ključne besede: kariera, načrtovanje kariere, študentje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 419; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

8.
Kompetence za razvoj kariere
Maruša Props, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na področje kompetenc in njihove vloge za razvoj kariere. V prvi vrsti je bil naš namen predstaviti področje na način, ki je zanimiv, in predstavlja uporabno vrednost za tiste, ki to področje že poznajo, in je ob tem razumljiv tudi za tiste, ki se s tem področjem do sedaj še niso pobližje spoznali. Kompetence vedno bolj pridobivajo veljavo; vedno večjo pozornost jim posvečajo organizacije in hkrati postajajo vedno bolj pomembne tudi za posameznika in njegov razvoj. V prvem delu, ki se je nanašal na teoretične osnove tega področja, smo predstavili nekaj osnovnih definicij kompetenc avtorjev, ki so se v preteklosti ukvarjali s preučevanjem področja kompetenc. Naredili smo krajši pregled razvoja in preučevanja kompetenc v času. Podrobno smo predstavili zgradbo kompetenc in njihove sestavne dele ter spoznali delitve kompetenc po ravneh, dimenzijah in področjih. V drugem delu teoretičnega dela naloge smo se usmerili v tisti bolj praktični vidik kompetenc iz smeri organizacije. Raziskali smo, kakšna je vloga kompetenc v kadrovskih procesih. Podrobneje smo predstavi management kompetenc in kompetenčne modele ter se v povezavi z izbranim naslovom zaključnega dela usmerili še v področje razvoja kompetenc in posledično razvoja kariere. Raziskovalni del naloge smo želeli zasnovati tako, da ne bi pridobili le podatkov, ki jih potrebujemo za analizo izbranega področja. Usmerili smo se predvsem v to, da anketni vprašalnik, ki smo ga zasnovali, predstavlja tudi uporabno vrednost za vsakega anketiranega. Želeli smo, da anketirancu rešen anketni vprašalnik predstavlja neke vrste kazalnik o tem, na kateri točki je njihova razvitost kompetenc. Hkrati jih rezultat ocenjenih kompetenc kaže, na področju katerih kompetenc in njihovega razvoja bi morali v prihodnje storiti več, saj lahko to predstavlja ključni pozitivni vpliv tudi na razvoj njihove kariere. Cilj zaključnega dela je bilo ugotoviti, ali se zaposleni zavedajo pomembnosti kompetenc in njihovega razvoja ter vpliva le-teh na razvoj njihove lastne kariere. V ta namen smo oblikovali seznam petnajstih najpomembnejših kompetenc, ki vplivajo na razvoj kariere. Anketirani so ocenjevali pomembnost, trenutno razvitost in potrebo po razvijanju izbranih kompetenc v prihodnje. Ugotovili smo, da se anketirani v povprečju zavedajo pomembnosti kompetenc ter njihovega vpliva na razvoj kariere. Povprečne ocene razvitosti kompetenc kažejo, da so kompetence pri posamezniku dobro razvite. Rezultati v raziskovalnem delu so nam pokazali tudi, katere kompetence so na preučevanem vzorcu anketiranih najbolj razvite.
Ključne besede: kompetence, razvoj, kariera
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1000; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

9.
Razvoj kariere žensk na področju višjega managementa
Ines Stojanović, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili trenutno stanje na področju razvoja kariere žensk v višjem managementu v Sloveniji. Predstavili smo ovire, s katerimi se ženske srečujejo na svoji karierni poti, ter ključne lastnosti za uspešno kariero. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili teoretična izhodišča in opredelili pojme, ki so ključni za lažje razumevanje empiričnega dela. V empiričnem delu smo raziskali, ali mora ženska prestaviti materinstvo v zameno za uspešno kariero, katere lastnosti so ključne za uspešno kariero žensk na področju višjega managementa v Sloveniji, ter predlagali rešitve, ki jih lahko vsaka posameznica, organizacija in država sprejme za izboljšanje problematike. Zadnji del smo posvetili povzetku preverjanja hipotez in razpravi glede na pridobljene rezultate. Delo smo zaključili s sklepnimi mislimi.
Ključne besede: razvoj kariere žensk, ženske v višjem managementu, žensko vodenje, stekleni strop, ključne lastnosti, uspešna kariera
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 766; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
Karierni razvoj dijakov na področju srednjega strokovnega izobraževanja v Biotehniškem centru Naklo
Veronika Gorjanc, 2019, magistrsko delo

Opis: Gradnja in oblikovanje kariere posameznika je v današnjem času vseživljenjski proces, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Ker smo v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, se od posameznika pričakuje veliko motiviranosti, energije, vztrajnosti, predvsem pa dobra prilagodljivost za trg dela, tako na področju strokovnega znanja kot osebnostnih lastnosti in kompetenc. Zaradi sprememb na trgu dela je potrebno že v srednji šoli dijakom pomagati in jih usmerjati pri oblikovanju in razvoju kariere tudi s pravo izbiro delodajalca, pri katerem bodo opravljali praktično usposabljanje z delom in pridobivali nova strokovna znanja, veščine in razvijali kompetence. To jim bo lahko pomagalo pri večji konkurenčnosti in uspešnem participiranju na trgu dela, ki je danes zelo nepredvidljiv in spremenljiv. Na osnovi teoretičnih spoznanj smo v empiričnem delu naloge med dijaki srednjega strokovnega izobraževanja izvedli raziskavo o gradnji kariere v Biotehniškem centru Naklo, ki so že imeli izkušnjo z opravljanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali starost dijakov vpliva na pričetek gradnje kariere in na zavedanje o tem, da lahko na praktičnem usposabljanju pridobivajo nova znanja in spretnosti, ki jim bodo v pomoč pri oblikovanju njihove kariere. Pri tem smo želeli od dijakov dobiti povratno informacijo o zavedanju pomembnosti ključnih kompetenc in poznavanju vsebin kariernih centrov. Rezultati raziskave so pokazali, da je eden od temeljnih gradnikov kariere dijakov praktično usposabljanje pri delodajalcih, pri katerih dijaki pridobivajo nova znanja, spretnosti in kompetence, ki so pomembne pri njihovi nadaljnji karieri. Na podlagi raziskave, ki je pokazala, da bi dijaki uporabljali aktivnosti kariernega centra in pregleda različne strokovne literature ter različnih že vzpostavljenih kariernih centrov po Sloveniji, smo podali tudi model kariernega centra, ki bi ga vzpostavili v Biotehniškem centru Naklo, kot pomoč pri povezovanju dijakov in delodajalcev.
Ključne besede: - kariera, - karierni center, - dijaki, - trg dela, - praktično usposabljanje z delom.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 645; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici