1. Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijoMatic Levinger, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Ključne besede: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
2. Vzpostavljanje in ohranjanje komunikacije s starši in otroki v vrtcu v obdobju karanteneAnja Dvoršak, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Vzpostavljanje in ohranjanje komunikacije s starši in otroki v vrtcu v obdobju karantene je podrobno analizirati vlogo vzgojiteljev pri vzpostavljanju in ohranjanju komunikacije s starši in otroki ter ugotoviti, na kakšen način in kako pogosto je potekala komunikacija v obdobju karantene med vzgojitelji in starši oziroma otroki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je zasnovan na obsežni strokovni literaturi, ki zajema čas epidemije Covid-19, komunikacije ter sodelovanje s starši v vrtcu. Raziskovalni del temelji na hipotezah, ki so oblikovale anketni vprašalnik. Bistvo celotnega magistrskega dela je ugotoviti, ali hipoteze držijo ali ne. Dve hipotezi smo potrdili ter dve smo zavrnili, saj nismo opazili statističnih značilnih razlik.
Prišli smo do ugotovitve, da je komunikacija pomembna za prenos informacij in ohranitev stikov s starši in otroki. Vzgojitelji vseh starosti so redno vzpostavljali stike, kljub odsotnosti otrok v vrtcu. S starši otrok so se najpogosteje pogovarjali o dejavnostih in aktivnostih za otroke, o poteku in organizaciji dela v vrtcu v času epidemije ter o higieni in higienskih ukrepih v vrtcu in doma. Ugotovili smo, da je možno s pomočjo komunikacij zaznati pri ljudeh znake straha ali depresije, zato je komunikacija pomemben del našega vsakdanjega življenja in skozi komunikacijo si lahko pomagamo, predvsem v obdobju epidemije, ko so osebni stiki v ozadju.
Pandemija bolezni COVID-19 je v vsakdanje življenje ljudi vnesla mnogo sprememb in izzivov. Zaradi hitrega širjenja bolezni so bile države primorane sprejemati različne ukrepe in prilagoditve. Ljudje se tako niso soočali zgolj z zdravstveno grožnjo, temveč so morali življenje in navade prilagoditi sprejetim ukrepom in priporočilom za preprečevanje širjenja bolezni. Čas epidemije in ukrepi so v veliki večini viri stresa, predvsem za starše in otroke. Starši se in se še bodo na vzgojitelje obračali z različnimi vprašanji, dilemami in strahovi, ob tem pa je pomembno, da vzgojitelji učinkovito komunicirajo in sodelujejo s starši ter so pri komunikaciji pozitivno naravnani.
Ključne besede: komunikacija, vrtec, vzgojitelji, starši, COVID-19, karantena
Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 1419; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Upravljanje in obvladovanje omejitve gibanja in karantenaAna Hlastan, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučevali problematiko upravljanja in obvladovanja omejitve gibanja (izolacijo) in karanteno, ki sta ob tovrstnih dogodkih nujna ukrepa za preprečevanje širjenja izbruha nalezljivih bolezni. Za strateško razmišljanje je zato ključno, da tovrstne izbruhe pričakujemo, imamo potrebne postopkovnike in izbruhe čim prej poskušamo zaustaviti. V teoretičnem delu smo predstavili nalezljive bolezni, protiukrepe in načine obvladovanja bolezni. Predstavili smo tudi soočanje ljudi s situacijo in primere dobrih praks ravnanja nekoč (aviarna influenca, nova gripa) in danes (COVID-19). Nato smo podrobneje predstavili rezultate raziskave, izvedene z anketnim vprašalnikom. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali razmišljanje in ozaveščenost študentov o upravljanju in obvladovanju omejitve gibanja in karantene.
V empiričnem delu diplomskega dela smo želeli ugotoviti mnenje študentov o problemu ignorance povsem naravne možnosti izbruha nalezljivih bolezni, problemu nepoznavanja pravilnega posredovanja in problemu posledic nepravilnega posredovanja pri izbruhu nalezljivih bolezni. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnega izbruha nalezljivih bolezni. Vedo, da je v takšni situaciji zelo pomembno ukrepanje strokovnjakov. Iz rezultatov je tudi razvidno, da več kot polovica anketiranih ne loči med izolacijo in karanteno ter da delno upoštevajo ukrepe. V takšnih izrednih dogodkih morajo biti informacije verodostojne, da ljudem dajo občutek varnosti. Anketirani so mnenja, da je bilo informacij v zvezi z virusom COVID-19 premalo, saj so jih iskali sami, pri prijateljih in prek medijev.
Ključne besede: izbruh nalezljivih bolezni, epidemija/pandemija, omejitev gibanja, karantena, upravljanje/obvladovanje.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 1399; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,78 MB) |
4. USTAVNO-PRAVNA DILEMA IZOLACIJE/KARANTENE BOLNIKOV Z NALEZLJIVIMI BOLEZNIMIMarjetka Voda, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se prepletata na eni strani kršitev osebnostnih pravic na področju zakonodaje o preprečevanju nalezljivih bolezni in na drugi strani nujnost in primernost ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni, kot sta ukrepa izolacije in karantene, ki sta potrebna zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni večjih razsežnosti, ki nevarno ogrožajo zdravje prebivalcev.
Zaradi boljšega razumevanja tematik sem na samem začetku diplomskega dela predstavila ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, kjer sem se osredotočila na ukrepa izolacije in karantene, ter opisala probleme in izzive, s katerimi se srečuje današnja družba ob uvedbi le-teh. Predstavila sem pravne akte, ki urejajo področje nalezljivih bolezni v Sloveniji. V tem poglavju sem tudi na kratko predstavila Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta, na ravni Evropske Unije in Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije. Jedro naloge predstavlja poglavje Izolacija in karantena - pravno in etično sporna ukrepa, kjer sem opozorila na kontradiktornost med Ustavo Republike Slovenije (32.čl. (svoboda gibanja), 51.čl. (pravica do zdravstvenega varstva), 19.čl. (varstvo osebne svobode) in 25.čl. (pravica do sodnega varstva)), ter Zakonom o nalezljivih boleznih (18. čl.(izolacija) in 19. čl. (karantena)), v katerem zakonodajalec s posebnimi, prisilnimi ukrepi ščiti javni interes in posega v pravice posameznika. Tu sem predstavila mnenja tujih avtorjev in odločitev ESČP – primer Enhorn proti Švedski. Na koncu sem predstavila regulatorne organe Republike Slovenije, ki so namenjeni varovanju zdravja, opisala njihove naloge in področja dela. V diplomskem delu sem ugotovila, da sta ukrepa izolacije in karantene, kot ukrepa za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki so nevarne za javno zdravje, nujna in primerna ob upoštevanju strogega testa sorazmernosti.
Ključne besede: Izolacija, karantena, človekove pravice, varstvo osebne svobode, svoboda gibanja, pravno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1637; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,05 MB) |
