| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Preučevanje adsorpcijskih lastnosti šungita
Adam Brumen, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je preučiti adsorpcijske lastnosti šungita za adsorpcijo NO3, baker in lipofilnih snovi. V ta namen smo preučili karakteristike samega šungita. Rezultati sestave vzorca šungita so pokazali, da je vzorec vseboval 98 % ogljika. Specifična površina je znašala 11 m2/g. Meritve zeta potenciala so pokazale, da je na površini šungita potencial 18 mV, kar je blizu 0 in pomeni, da je površina rahlo pozitivno nabita. Izmerili smo tudi porazdelitev delcev in ugotovili, da so najbolj zastopani agregati šungita velikosti 900 nm. S Fourerovo transformirano infrardečo (FTIR) spektroskopijo smo dokazali, da šungit vsebuje dva tipa furelenov: C_60 in C_70. V diplomski nalogi smo tako ugotovili, da je šungit zelo dober adsorbent. Pri nitratu in težkohlapnih lipofilnih snoveh se je pokazal kot zelo učinkovit z adsorpcijo nad 90 %. Pri bakru je prišlo do adsorpcije, vendar je bila ta zelo počasna in tudi manj učinkovita. S študijami adsorpcije v pitni vodi smo v primerjavi z modelnimi raztopinami dobili nekoliko slabše učinkovitosti adsorpcije. Rezultati adsorpcije lipofilne snovi iz odpadne vode so pokazali zelo dobro adsorpcijsko sposobnost šungita.
Ključne besede: šungit, adsorpcija, adsorpcijski modeli, karakterizacija
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
Sinteza in karakterizacija mezoporoznih kislinskih katalizatorjev
Saša Stanković, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo v prvi fazi raziskav po modificirani metodi sintetizirali mezoporozni kislinski katalizator. Prvotno je bila načrtovana podrobna karakterizacija sintetiziranega katalizatorja po različnih metodah, kar zaradi epidemioloških razmer in časovnih omejitev ni bilo možno izvesti. Katalizator smo sintetizirali na osnovi cetil trimetil amonijevega bromida (CTAB), natrijevega hidroksida, tetraetil ortosilikata (TEOS), (3-trimetoksi)-1-propanetiola (MPTMS) in vode. Učinkovitost njegovega delovanja smo preverili z reakcijo esterifikacije miristinske kisline z etanolom, ki smo jo izvajali v šaržnem reaktorju. Nastali produkt smo analizirali na plinskem kromatografu s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Z namenom izračuna presnove miristinske kisline v metil miristat smo pripravili umeritveno krivuljo. Določili smo 53,3 % presnovo reakcije. Področje karakterizacije katalizatorjev smo raziskali s podrobnim pregledom literature in teoretične ugotovitve vključili v poglavje »Materiali in metode dela«.
Ključne besede: kislinski katalizator, mezoporozni katalizator, karakterizacija, sinteza, esterifikacija
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

3.
S principi kompleksnih mrež do karakterizacije korelirane dinamike delniških trgov
Nina Šilovinac, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo inovativen komputacijski pristop, ki temelji na teoriji kompleksnih mrež, in ga uporabimo za kvantitativni opis dinamike trgovanja z delnicami. Z avtomatiziranim pridobivanjem podatkov, njihovim filtriranjem in obdelavo smo podatke pripravili za izgradnjo dveh vrst funkcionalnih finančnih mrež. Prva temelji na korelirani dinamiki dnevnega trgovanja, druga pa na korelacijah v dolgoročnih trendih, opisanih z mesečnim povprečjem. Obe mreži smo vizualizirali, izračunali njune topološke lastnosti in jih primerjali z drugimi realnimi mrežami. Proučevali smo tudi dinamično spreminjanje funkcionalnih finančnih mrež in ugotovili, da so iz sprememb topoloških lastnosti razvidni pretresi finančnih trgov, kot je bila finančna kriza v letu 2007. S principi multipleksne mreže smo proučevali tudi zvezo med korelirano dinamiko dnevnega trgovanja in mesečnih trendov. Na koncu smo tudi analizirali, kako se sovisno trgovanje kaže z vidika posameznih držav in ovrednotili deležnike za stabilnost posameznih delnic. Naše ugotovitve kažejo, da ima uporaba sodobnih teoretskih orodij s področja kompleksnih mrež velik potencial na področju ekonofizike in kvantitativnega finančništva.
Ključne besede: ekonofizika, kompleksne mreže, delniški trg, korelirana dinamika, časovne mreže, trgovanje, funkcionalne mreže, dolgoročni trendi, dnevno trgovanje, topološke lastnosti, realne kompleksne mreže, finančna kriza, multipleksna mreža, kvantitativno finančništvo, karakterizacija, fizika, magistrsko delo, Šilovinac
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 522; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

4.
Termična karakterizacija materialov
Janja Stergar, Irena Ban, 2018, drugo učno gradivo

Ključne besede: termična karakterizacija, materiali, laboratorijske vaje
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 511; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (596,20 KB)

5.
Novi nanomateriali za adsorpcijo redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin
Tina Kegl, 2018, magistrsko delo

Opis: Zaradi naraščajočega povpraševanja po redkozemeljskih elementih je celoten svet vedno bolj odvisen od Kitajske, kjer so rezerve teh elementov največje. Za zmanjšanje te odvisnosti se uporabljajo različni načini recikliranja redkozemeljskih elementov. Med temi načini je za pridobivanje redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin z nizko koncentracijo le teh primerna tudi adsorpcija, ki velja za najučinkovitejšo ter energetsko in ekonomsko ustrezno metodo. Magistrsko delo zajema temeljit pregled dosedanjih raziskav na področju nanomaterialov kot adsorbentov za adsorpcijo redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin. V okviru magistrskega dela so sintetizirani novi γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelci za adsorpcijo Tb3+ in Dy3+ iz vodnih raztopin. Novo sintetizirani nanodelci so analizirani glede na strukturo, termogravimetrijo, morfologijo, sestavo, površino in magnetne lastnosti z uporabo Fourierjeve transformirane infrardeče spektroskopije, rentgenske praškovne difrakcije, termogravimetrične analize, presevne elektronske mikroskopije, energijske disperzivne rentgenske spektroskopije, potenciometrične titracije, Brunauer, Emmett in Teller tehnike, dinamičnega sipanja svetlobe in magnetometrije z vibrirajočim vzorcem. Za določevanje adsorpcijskih karakteristik in desorpcije z možnostjo ponovne uporabe nanodelcev ter recikliranja redkozemeljskih elementov je uporabljena fluorescenčna spektroskopija. Dobljeni rezultati so analizirani in primerjani z rezultati iz razpoložljive literature. Maksimalna adsorpcijska kapaciteta γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelcev znaša 46,5 mg/g za Tb3+ in 23,2 mg/g za Dy3+ pri optimalnih eksperimentalnih pogojih. Adsorpcija Tb3+ in Dy3+ sledi kinetičnemu modelu psevdo drugega reda in ustreza Temkinovi adsorpcijski izotermi. Glede na analizo rezultatov karakterizacije in adsorpcije lahko zaključimo, da so novo sintetizirani γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelci učinkovit adsorbent za adsorpcijo Tb3+ in Dy3+ iz vodnih raztopin.
Ključne besede: redkozemeljski elementi, nanodelci, sinteza, karakterizacija, adsorpcija
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 1660; Prenosov: 1180
.pdf Celotno besedilo (6,49 MB)

6.
Karakterizacija zeta potenciala votlo-vlaknastih membran
Vita Petek Regoršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Zeta potencial dobiva vse večji pomen pri karakterizaciji površinskih lastnosti in učinkovitosti filtrov in membran, ki se uporabljajo v različnih procesih čiščenja vode. Poleg ploskovnih membran so pogosteje uporabljene polimerne membrane v obliki kapilar (membrane votlih vlaken). Kompleksna geometrija votlo-vlaknastih membran ter pomembnost karakterizacije notranje in zunanje površine izzove analitsko metodo površinskega zeta potenciala. Do danes je analiza površinskega naboja ploščatih membran s pomočjo pretočnega potenciala in pretočnih meritev že zelo dobro raziskana, medtem ko je karakterizacija zunanje površine votlo-vlaknastih membran še ostaja nepojasnejena. Namen naloge je pridobiti kvantitativne rezultate zeta poteniciala za zunanjo površino votlo-vlaknastih (ang. hollow fibre (HF)) polimernih membran. Primerjava dobljenih rezultatov za serijo HF membran za ultrafiltracijo s tistimi, dobljenimi za ploščate membrane iz istega polimera, bodo razjasnile učinke vgradnje vzorcev v merilno celico za določanje zeta potenciala. Da bi raziskali ta problem, smo določili zeta potencial za tri polimerne materiale: polietersulfon (ploska membrana), polietersulfon (HF) in poliviniliden fluorid (HF) za mikrofiltracijo ter ultrafiltracijo. Rezultati zeta potenciala za HF membrane so potrdili, da je možna karakterizacija zunanje površine HF membrane. Rezultati so pokazali tudi večje razlike med zeta potencialom zunanje strani FS in HF PES membrane. Pri merjenju pH v odvisnosti od zeta potenciala smo določili izoelektrično točko tako za FS kot tudi za HF membrane.
Ključne besede: Votlo-vlaknaste membrane, porozne membrane, karakterizacija membran, elektrokinetična karakterizacija, zeta potencial, pretočni tok.
Objavljeno: 07.06.2018; Ogledov: 926; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

7.
Karakterizacija likov v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000
Lidija Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Karakterizacija likov v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 se ukvarja z raziskovanjem karakterizacije likov – kako se ti obnašajo, govorijo, kako razmišljajo in kako delujejo; predstavljeno je torej, kako avtorji/avtorice dajejo svojim literarnim osebam izrazite lastnosti, zlasti značajske. Poglavitna tema magistrskega dela (karakterizacija likov) je postavljena v okvir tematiziranja intimnih, ljubezenskih/erotičnih medosebnih odnosov in z njimi tesno povezanih spolnih razlik, (iskanja) spolne identitete in spolnih stereotipov v kontekstu ljubezenske/erotične literature. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza izbranih kratkoproznih del slovenskih avtorjev/avtoric, ki so izšla med letoma 2011 in 2013, v katerih smo primarno proučevali prikaz likov – kakšni so, kako delujejo, kaj jih vodi ipd., torej smo raziskovali postopke/načine/tipe karakterizacije literarnih likov, sočasno pa smo presojali tudi možno prisotnost elementov (spolnih) stereotipov in patriarhalno usmerjene družbe, ki so povezani predvsem z razumevanjem spolnih vlog oz. s položajem ženske in moškega v družbi kakor tudi z njunimi medsebojnimi razmerji. Zanimalo nas je torej, kakšne so poglavitne značilnosti predstavljenih literarnih likov in kateri tipi karakterizacije prevladujejo. V izbranih zbirkah kratke proze so v ospredju tiste zgodbe, ki tematizirajo intimne odnose in predvsem glavne literarne osebe, pri katerih smo ugotavljali, kako so opredeljene njihove fizične/zunanje, družbene in mentalne/notranje lastnosti, ter možne vplive spolnih razlik oz. stereotipov na njihov osebni razvoj.
Ključne besede: kratka proza, literarni lik/oseba, karakterizacija, spolne razlike, stereotipi
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 783; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
KARAKTERIZACIJA SVETLOBNO OBČUTLJIVIH UPOROVNIH MATERIALOV
Gašper Habjan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava svetlobno odvisne nelinearne upore oziroma fotoupore, ki so nepogrešljivi elementi v elektrotehniki. V diplomskem delu smo se osredotočil na tri različne fotoupore, ki so maksimalno občutljivi pri različnih valovnih dolžinah. Raziskali smo, kakšne so karakteristike teh fotouporov. Osrednji del naloge je temeljil na izdelavi komore, ki je namenjena testiranju elektronskih elementov. Z njo smo izvedli preizkuse na fotouporih, ter iz dobljenih rezultatov izdelali karakteristike za posamezni preizkus in fotoupor. Za vsak fotoupor smo izvedeli štiri preizkuse in dobili štiri karakteristike. Te karakteristike so: tokovna, amplitudna, frekvenčna in temperaturna. Največ težav nam je povzročal preizkus s temperaturo, saj komora nima svojega lastnega vira toplote, to težavo smo rešili s pomočjo vodne kopeli in spiralne tuljave. Rezultati naloge so bili v skladi z našimi pričakovanji.
Ključne besede: fotoupor, karakterizacija
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

9.
Sinteza nanodelcev zlata z modificirano ultrazvočno razpršilno pirolizo
Peter Majerič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorsko delo predstavlja študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultate in analize, s katerimi je povezana sinteza čistih, okroglih, neaglomeriranih nanodelcev zlata (AuNPs) z velikostjo okoli 50 nm. V prvem delu raziskav smo sintetizirali AuNPs s konvencionalno ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP). Za surovino smo uporabili tetrakloroaurično kislino HAuCl4(s), ki smo jo raztopili v vodi. To raztopino smo v komori z ultrazvokom razpršili v kapljice, ki jih je nosilni plin N2 prenesel v reakcijsko peč. V tej peči so potekale stopnje sinteze: izhlapevanje kapljic, toplotna dekompozicija, redukcija s plinom H2 in zgoščevanje. Nastali so AuNPs različnih oblik z velikostmi do 300 nm, pri čemer smo identificirali visoko stopnjo aglomeracije. Ker s konvencionalnim USP nismo dosegli cilja, smo postavili hipotezo, da lahko izdelamo ciljne AuNPs z modificiranim USP, kjer je cona izhlapevanja kapljic ločena od reakcijske peči, reducirni plin pa je uveden neposredno v reakcijsko peč. Za potrditev hipoteze smo z eksperimenti preučevali vplivne parametre USP-sinteze: koncentracijo Au v začetni raztopini, temperature v coni izhlapevanja kapljic in v reakcijski peči ter pretok plinov N2 in H2. S pomočjo tehnik karakterizacij (TEM, DLS, ICP) na nastalih AuNPs smo ugotovili, da pri USP-sintezi hkrati potekata dva mehanizma nastanka nanodelcev (»kapljica-v-delec«, DTP in »plin-v-delec«, GTP). Z DTP nastajajo veliki nanodelci – do 300 nm, z GTP pa majhni – do 50 nm. Kadar potekata oba mehanizma hkrati, dobimo neugodno bimodalno velikostno porazdelitev AuNPs. Na tej osnovi smo postavili model nastanka AuNPs, ki pojasnjuje, kako lahko pri USP-sintezi s spreminjanjem koncentracije Au v začetni raztopini in pretokov plinov vplivamo na DTP in GTP mehanizma nastanka v korist GTP. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 4,5 l/min N2, 2,0 l/min H2) smo ustvarili pogoje za nastanek AuNPs z GTP-mehanizmom. Pri tem so nastali okrogli AuNPs z ozko velikostno porazdelitvijo (37,0 ± 5,5 nm). Tako smo potrdili pravilnost postavljenega modela in hipotezo, da lahko z modificiranim USP izdelamo AuNPs ciljnih lastnosti.
Ključne besede: modificirana ultrazvočna razpršilna piroliza, nanodelci zlata, mehanizmi nastanka, karakterizacija
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 1273; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (7,14 MB)

10.
ODSTRANJEVANJE CINKA IN BAKRA IZ VODE Z MODIFICIRANIMI VLAKNI IZ AKTIVNEGA OGLJA
Barbara Sitar, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil modificirati vlakna iz aktivnega oglja z naravnim polimerom hitozanom. V nadaljevanju smo izvedli še študijo karakterizacije vlaken ter adsorpcijo kovin na modelnih in realnih kompostnih vodah. Vlakna smo modificirali z 1 % in 2 % raztopino hitozana. Med seboj smo primerjali nemodificirano referenčno vlakno aktivnega oglja in modificirani vlakni. S študijo karakterizacije smo želeli dokazati, da smo na vlakna uspešno vezali biopolimer hitozan, ki služi kot adsorber kovin. V ta namen smo posneli FTIR in Raman spektre modificiranih vlaken, vendar nismo dobili značilnih vrhov za hitozan. Razen tega smo izvedli potenciometrično titracijo in določili število amino skupin na posameznih vlaknih. Spomočjo polielektrolitske titracije smo spremljali desorpcijo hitozana iz površine vlaken in dokazali, da gre pri modifikaciji za ireverzibilno reakcijo. Modificirana vlakna smo v nadaljevanju uporabili za adsorpcijo Cu2+ in Zn2+ ionov, pričemer smo s hitrimi testi določili, da je pH= 5 najbolj optimalna vrednost za adsorpcijo izbranih kovinskih ionov. Vsebnost preostalih kovin v kopeli, po adsorpciji na modificirana vlakna smo določali s pomočjo AAS. Rezultati kažejo, da se na vlakna modificirana z 2 % raztopino hitozana, Zn2+ in Cu2+ ioni (pri začetnih koncentracijah < 20 mg/L) vežejo v tolikšni meri, da lahko očiščeno vodo spustimo v okolje. Referenčna nemodificirana vlakna pa Zn2+ in Cu2+ ne odstranijo zadostno. Pri realnih kompostnih vodah smo odstranili do 61,1 % cinka in 100 % bakra. Raziskava je pokazala, da je adsorpcija izbranih kovin na vlakna modificirana s hitozanom uspešnejša v primerjavi z adsorpcijo na referenčna vlakna.
Ključne besede: vlakna aktivnega oglja, modifikacija, hitozan, karakterizacija vlaken, adsorpcija Zn2+ in Cu2+, kompostna voda
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1392; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici