| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA KAPNOMETRIJE IN KAPNOGRAFIJE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Tadeja Arčan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali uporabnost kapnometrije in kapnografije v nujnih stanjih. Pregled literature smo izvedli v bibliografski podatkovni bazi MEDLINE, kjer smo poiskali predvsem primarne znanstvene vire. Terciarni viri so vključevali učbenike in priročnike s področja urgentne medicine. V rezultatih smo sistematično klasificirali uporabnost kapnometrije, oziroma kapnografije v kronološkem vrstnem redu, glede na nastajanje CO2 in njegovega prenosa po krvi do pljuč in izdiha (celični metabolizem — cirkulacija — pljuča — dihanje — anatomske dihalne poti — umetne dihalne poti — dihalni sistemi — ventilator). Rezultati prikazujejo največjo uporabnost kapnografije pri določanju položaja sapničnega tubusa in poznejši kontroli le-tega. Glede na študijo literature, smo ugotovili, da medicinske sestre pri sedaciji bolnika poudarjajo pomen nadzora s pomočjo kapnografijo. Znanstvene objave na področju kapnometrije obsegajo predvsem prognostiko preživetja in oceno cirkulacije. V kratki raziskavi na vzorcu 20 študentov smo ugotovili, da imajo študentje FZV Maribor po končanem študiju o tem področju zelo malo znanja. Diplomsko delo smo zato namenoma zelo podkrepili s slikovnim materialom, da bi olajšali razumevanje vsebin iz področja kapnometrije in kapnografije.
Ključne besede: kapnografija, kapnometrija, PetCO2, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 3471; Prenosov: 1032
.pdf Celotno besedilo (7,57 MB)

2.
Pomen kapnometričnih vrednosti pri razlikovanju srčnega zastoja zaradi asfiksije in primarnega srčnega zastoja
Katja Lah, 2011, doktorska disertacija

Opis: Uvod Razvoj službe za nujno medicinsko pomoč je omogočil boljšo oskrbo kritično bolnih. Prav tako so se začeli uporabljati novi postopki in metode, ki služijo tako boljši oskrbi bolnika kot raziskovalnemu delu. Velik napredek se je pokazal na področju oživljanja, ki je sedaj poenoteno s smernicami, ki jih izdaja ERC. V zadnjem času se je povečalo zanimanje za uporabo kapnometrije med oživljanjem. Ugotovljeno je bilo, da med kardiopulmonalnim oživljanjem (KPO) delni tlak ogljikovega dioksida na koncu izdiha (PetCO2) sovpada z minutnim volumnom srca in ima napovedno vrednost za razplet KPO. Zaradi preglednosti in uporabnosti so podatki predstavljeni kot Utstein poročilo. Cilji Cilji raziskave so bili: potrditev visokih vrednosti PetCO2 v prvi minuti pri bolnikih s srčnim zastojem zaradi asfiksije; dokazati, da visoke začetne vrednosti PetCO2 pri srčnem zastoju zaradi asfiksije nimajo napovedne vrednosti za povratek spontanega krvnega obtoka (PSKO), kot jo imajo pri primarnem srčnem zastoju; dokazati, da imajo vrednosti PetCO2, izmerjene v nadaljnjem poteku KPO, napovedno vrednost za PSKO tako pri srčnem zastoju zaradi asfiksije kot pri primarnem srčnem zastoju. Metode Prospektivna observacijska raziskava je bila izpeljana v Centru za nujno medicinsko pomoč Maribor in je obsegala dve skupini bolnikov: skupino bolnikov s primarnim srčnim zastojem (z začetnim ritmom VF ali VT brez utripa) in skupino bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije (z začetnim ritmom asistolija ali EABU). PetCO2 je bil izmerjen takoj po intubaciji in nato vsako minuto do prenehanja KPO. Za primerjavo začetne in nadaljnjih vrednosti PetCO2 med bolniki je bila uporabljena statistična metoda dvojni Student t test. Ostali parametri obeh skupin so bili primerjani s Student t testom in χ2 testom. Kontinuirane spremenljivke so bile opisane kot povprečne ± standardna deviacija (p < 0,05 je statistično značilna razlika). Rezultati V obdobju od junija 2006 do junija 2009 smo analizirali 63 bolnikov s primarnim srčnim zastojem in 51 bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije. Vrednosti začetnega PetCO2 so bile statistično značilno višje v skupini s srčnim zastojem zaradi asfiksije (50,7 ± 31,7 mmHg proti 33,9 ± 18,6 mmHg; p = 0,004). V skupini bolnikov s srčnim zastojem zaradi asfiksije ni bilo statistično značilne razlike v začetnih vrednostih PetCO2 ob primerjavi bolnikov z in brez PSKO (52,3 ± 27,3 mmHg proti 43,41 ± 34,9 mmHg; p = 0,313); v skupini s primarnim srčnim zastojem pa je bila statistična razlika v začetnih vrednostih PetCO2 pri bolnikih s PSKO ali brez značilna (34,69 ± 18,5 mmHg proti 26,17 ± 18,9 mmHg; p = 0,0463). V primerjavi vrednosti vseh bolnikov po eni minuti KPO se je med skupinama pokazala statistično značilna razlika − višje vrednosti so bile v skupini s srčnim zastojem zaradi asfiksije (50,59 ± 29,1 mmHg proti 39,03 ± 16,4 mmHg; p = 0,017), medtem ko v primerjavi glede na PSKO znotraj obeh skupin statistično značilne razlike ni. Vrednosti ob koncu meritev PetCO2 ne kažejo statistično značilne razlike glede na skupino (44,07 ± 16,4 mmHg proti 38,46 ± 11,8 mmHg; p = 0,105). Pri vseh bolnikih s PSKO je bil začetni PetCO2 višji kot 10 mmHg. Zaključek Začetne vrednosti PetCO2 pri srčnem zastoju zaradi asfiksije so statistično značilno višje kot pri primarnem srčnem zastoju, prav tako pri srčnem zastoju zaradi asfiksije ni statistično značilne razlike v začetnih vrednostih PetCO2 pri bolnikih z in brez PSKO. Zato začetne vrednosti PetCO2 pri bolnikih s srčnim zastojem zaradi asfiksije niso uporabne kot prognostični dejavnik za razplet KPO, kot so lahko pri primarnem srčnem zastoju. Razlika v začetni vrednostih PetCO2 je lahko skupaj z ostalimi kriteriji uporabna za razlikovanje vzrokov srčnega zastoja v zunajbolnišničnem okolju. Za standardno uporabo bodo potrebne še nadaljnje raziskave, kapnometrija pa si zaradi svoje uporabnosti in mnogih indikacij zasluži vidnejše mesto v uporabi v urgentni medicini.
Ključne besede: kapnometrija, kapnografija, kardiopulmonalno oživljanje, srčni zastoj, Utstein poročilo
Objavljeno: 30.03.2012; Ogledov: 2850; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
UPORABA TEHNOLOGIJE KAPNOMETRIJE IN KAPNOGRAFIJE PRI UVAJANJU NAZOGASTRIČNE SONDE
Danijel Matečko, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil poiskati tehnološko rešitev, s katero bi lahko preverjali položaj nazogastrične sonde med njenim uvajanjem. Za omenjeno smo uporabili kapnometrijo in kapnografijo ob neposredni (mainstream) in posredni (sidestream) metodi merjenja. Uporabili smo defibrilator Lifepak 12 in ventilator Evita XL ter aspirator. V eksperimentalnem okolju smo uvajali dve sondi različnih premerov skozi usta v požiralnik in sapnik. Napačna vstavitev sonde v sapnik je za bolnika lahko življenjsko ogrožajoča, zato je izjemnega pomena, da se napačna vstavitev lahko identificira takoj in ni nepotrebnega čakanja na rezultate. Raziskava, ki smo jo izvedli v kontroliranem eksperimentalnem okolju na modelu glave je pokazala, da se napačna vstavitev sonde pokaže najkasneje v globini 20 cm. Pridobljeni rezultati obetajo uporabo kapnografije in kapnometrije v realnem kliničnem okolju.
Ključne besede: nazogastrična sonda, kapnografija, kapnometrija, neposredna metoda, posredna metoda, Lifepak 12, Evita XL
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1382; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
MEDICINSKO TEHNIČNE APARATURE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Marko Juvan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene medicinsko tehnične aparature, ki jih najdemo v vozilu nujne medicinske pomoči. Aparature opisane v diplomski nalogi so večinoma namenjene v diagnostične namene. Poleg aparatur je opisano tudi njihovo delovanje, pravilna uporaba, kaj in kako beležijo v človeškem telesu in varnost pri uporabi naprave. Pravilna uporaba medicinsko tehničnih aparatur v prehospitalnem okolju, pravilne interpretacije rezultatov in tehnična brezhibnost medicinsko tehničnih aparatur je bistvena za strokovno in kopetentno izvajanje ukrepov v prid bolniku/poškodovancu.
Ključne besede: aparature, defibrilator, elektrokardiograf, kapnografija, prehospitalno okolje, termometer, sfingomanometer, oksimeter
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 532; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (653,96 KB)

5.
Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okolju
Sabina Zadel, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni. CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija. REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti. Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund. ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Ključne besede: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 279; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (9,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici