| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
INTEGRIRANA INFORMACIJSKA REŠITEV TRGOVANJA NA FINANČNEM TRGU NA PRIMERU TRADEPORT
Damjan Vuglar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema trgovanje na trgu kapitala in na valutnem trgu s pomočjo trgovalne platforme Tradeport. Zaradi nekaterih bistvenih značilnosti, ki jih klasično investiranje ne pozna smo poudarek diplomskega dela namenili valutnemu trgu. Vlagatelj lahko s pomočjo tega diplomskega dela razume osnove delovanja trgovalnih platform, prav tako pa tudi njihovo uporabnost. Drugo in tretjo poglavje diplomskega dela zajema teoretičen del tako izvedenih finančnih instrumentov, kakor tudi trga kapitala in valutnega trga. Opisali smo njihove temeljne lastnosti in potek trgovanja na teh trgih. Zaradi poudarka pri trgovanju na valutnem trgu smo povzeli tudi zlata pravila valutnega trgovanja. Da lahko vlagatelj na tem trgu uspe, se mora držati teh pravil, od katerih ne sme odstopati. V četrtem poglavju smo podrobneje opisali temeljno in tehnično analizo, zaradi obsežnosti teh analiz pa žal nismo mogli predstaviti vseh njunih značilnosti. Temeljno in tehnično analizo smo predstavili predvsem z zornega kota trgovanja s trgovalno platformo, zaradi česar smo tudi utemeljili uporabo integriranih računalniških pripomočkov znotraj trgovalne platforme. V petem poglavju smo podrobneje opisali trgovalno platformo in v njej integrirane informacijske pripomočke oziroma orodja s katerimi se vlagatelj sooči pri trgovanju s pomočjo trgovalne platforme. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo predstavili praktičen primer trgovanja s pomočjo trgovalne platforme TradePort. Kot smo prej omenili smo poudarek namenili valutnemu trgu. V tem praktičnem delu smo določili instrument trgovanja in prešli vse faze trgovanja. Opravili smo temeljno in tehnično analizo ter na osnovi rezultatov analize sklenili posel. Ves praktičen del smo tudi grafično dokumentirali. Na zaključku praktičnega dela smo po zaprtju ugotovili stanje našega računa in preverili ali so bile naše napovedi glede investiranja/špekuliranja v izbran instrument pravilne.
Ključne besede: kapitalski trg, valutni trg, izvedeni finančni instrumenti, temeljna analiza, tehnična analiza, trgovalna platforma, TradePort, Forex
Objavljeno: 31.01.2011; Ogledov: 1557; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

2.
UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKI
Tanja Coklin, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala. Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami. Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Ključne besede: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3747; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (680,99 KB)

3.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Ključne besede: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2179; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (791,63 KB)

4.
MOŽNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VKLJUČEVANJE NA KAPITALSKI TRG REPUBLIKE ČRNE GORE
Tonka Koljčević, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo razlagali o osnovah kapitalskega trga. Literature ki obravnava to vrsto sodelovanja žal še ni , zaradi tega smo v tem delu pisali o bolj splošnih pojmih na trgu predvsem kapitalskem trgu, katere moramo poznati da razumemo bistvo diplomske naloge. V tretjem poglavju smo prikazali sedanje stanje na trgu Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in Republike Črne Gore (v nadaljevanju RČG). Eno podpoglavje smo namenili temu da smo prikazali osnovna tveganja za podjetja ki vlagajo v RČG. Na zastavljena raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo teorije in analize tržne raziskave, katero smo opravili na obeh trgih. Na koncu diplomskega dela smo predlagali možnosti za nadaljnje sodelovanje.
Ključne besede: kapitalski trg, konkurenčnost, splošna tveganja, tržna raziskava, vlagatelj.
Objavljeno: 04.05.2010; Ogledov: 1583; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (894,86 KB)

5.
DAVČNI VIDIK FINANČNIH NALOŽB FIZIČNIH OSEB
Jure Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Fizične osebe imajo za oplemenitenje svojih prihrankov na voljo številne finančne naložbe. Te se med seboj razlikujejo glede na tveganje, likvidnost in donosnost. Pri izbiri naložbe je poleg naštetih lastnosti potrebno upoštevati tudi davčni vidik, saj lahko pomembno vpliva na donosnost naložbe. Diplomsko delo obravnava davčni vidik najpogostejših finančnih naložb fizičnih oseb. Obravnavne so naložbe v: bančne depozite, vzajemne sklade, vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente. Za vsako vrsto naložb so predstavljene njene značilnosti, posebnosti ter prednosti in slabosti. Davčni vidik naložb je predstavljen glede na aktualno slovensko davčno zakonodajo. Obdavčitev obresti, dividend in kapitalskih dobičkov je obravnavana po Zakonu o dohodnini - 2, obdavčitev dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov pa po Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Za nekatere vrste naložb so predstavljene tudi zakonsko dovoljene možnosti, ki omogočajo znižanje davčne osnove.
Ključne besede: finančne naložbe, bančni depoziti, delnice, obveznice, vzajemni skladi, izvedeni finančni instrumenti, obdavčitev, dohodnina, kapitalski dobički
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2091; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (614,29 KB)

6.
KREDITNO TVEGANJE V BANČNEM POSLOVANJU
Vesna Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Hiter tehnološki razvoj in razvoj inovacij na področju bančnih storitev, globalizacija in internacionalizacija bančnega poslovanja ter rastoča konkurenca na finančnem trgu so prispevali k velikim spremembam dejavnosti bank. Pritiski tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju so vedno večji, ravnanje z njimi pa postaja čedalje pomembnejša dejavnost in glavni vir uspešnost sodobnih bank. Med ključna tveganja najpogosteje uvrščamo kreditno, tržno, obrestno, operativno in likvidnostno tveganje. Kreditno tveganje lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Za njegovo uspešno obvladovanje se banka najprej loti njegovega ocenjevanja in merjenja. S pomočjo ocene ugotoviti, kolikšna je verjetnost, da kreditojemalec svojih obveznosti ne bo poravnal. Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz kvantitativne in iz kvalitativne analize. Z merjenjem tveganja pa banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Kreditno tveganje lahko banka obvladuje na več načinov, kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanjem kreditov. Kot izredno pomemben dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja predstavljajo bonitete kreditojemalca. Banke razvrščajo komitente v bonitetne razrede in na ta način tudi določijo zavarovanje kreditne naložbe. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka pridobitve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita, lahko banka sklepa o kreditojemalčevem zaupanju v lasten projekt in s tem tudi maksimalnem angažiranju za njegovo izpolnitev. K večji varnosti in stabilnosti finančnega poslovanja pa vsekakor prispeva novi kapitalski sporazum Basel II, ki temelji na treh komplementarnih stebrih, in sicer: I. steber — minimalne kapitalske zahteve, II. steber — regulativni nadzor in III. steber — tržna disciplina. Končni rezultat novega kapitalskega sporazuma naj bi bila predvsem prerazporeditev kapitala v bankah glede na tveganost njihovega poslovanja. Banke z manj tveganim portfeljem ter učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega, operativnega in tržnega tveganja naj bi bile deležne kapitalskih olajšav, ostale banke pa bi bile, zaradi manjšega prizadevanja za obvladovanje tveganj, v bistvu »kaznovane« z višjimi kapitalskimi zahtevami. Eden izmed ciljev Basla II je tudi približevanje višine regulatornega kapitala ekonomskemu kapitalu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, ocenjevanje kreditnega tveganja, merjenje kreditnega tveganje, boniteta kreditojemalca, zavarovanje kreditnega tveganja, kapitalski sporazum Basel II
Objavljeno: 22.09.2010; Ogledov: 2103; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (610,28 KB)

7.
OBDAVČITEV TRGOVANJA Z IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Jure Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Sprva so bili izvedeni finančni instrumenti namenjeni predvsem gospodarskim subjektom z namenom zavarovanja pred različnimi tveganji. V zadnjem času pa z izvedenimi finančnimi instrumenti vse več trgujejo tudi fizične osebe z namenom ustvarjanja kapitalskih dobičkov. V Sloveniji so bili kapitalski dobički, ki jih pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti ustvarijo fizične osebe, do leta 2008 popolnoma neobdavčeni. Sredi leta 2008 je bil sprejet Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki je uredil to področje in obdavčil tovrstne dobičke. Davek za prodaje pred potekom enega leta od nakupa predpisuje posebno, kar 40% davčno stopnjo, zaradi česar je bil davek močno kritiziran, hkrati pa je odvrnil mnogo investitorjev. Tako visoke davčne stopnje namreč ne poznajo niti v tujini (npr. v Avstriji in Nemčiji). Slabost davka je tudi enotna obravnava vseh vrst izvedenih finančnih instrumentov, kar pripelje do neenake obdavčitve. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti, bi zakonodajalec moral razmisliti o spremembah na omenjenem področju. Najprimernejša bi bila ukinitev Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in ureditev tega področja v okviru obdavčitve kapitalskih dobičkov po Zakonu o dohodnini. Takšna ureditev, z upoštevanjem posebnosti različnih vrst izvedenih finančnih instrumentov, bi omogočila nediskriminatorno obdavčitev omenjenega področja.
Ključne besede: Izvedeni finančni instrumenti, trgovanje, obdavčitev, davčna stopnja, kapitalski dobički.
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 1998; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (624,99 KB)

8.
MERJENJE IN UPRAVLJANJE OPERATIVNEGA TVEGANJA V BANKAH
Jasmina Rožman, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Operativno tveganje je v zadnjih letih pridobilo na pomenu, z njegovo problematiko so se namreč začele ukvarjati vse banke in institucije s področja bančništva. V to jih je prisililo zavedanje o vedno večjih bančnih izgubah zaradi neobvladovanja operativnega tveganja. K zavedanju o problematiki je v veliki meri pripomogel novi kapitalski sporazum, imenovan Basel II, ki je obvezen za vse članice Evropske skupnosti. Basel II vključuje veliko novosti, predvsem na področju ocenjevanja in merjenja tveganj. Ena izmed največjih in najkoristnejših novosti je določitev minimalnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje, z izpolnjevanjem katerih bi naj povečali stabilnost mednarodnega bančnega sistema. Za učinkovito celovito obvladovanje operativnega tveganja je potrebno izbrati pravilne pristope za merjenje in upravljanje operativnega tveganja. Izdelava okvirja upravljanja operativnega tveganja in njegova implementacija ter izbira pristopa za izračun minimalnih kapitalskih zahtev sta procesa, ki sta izredno pomembna in morata potekati v vsaki banki. Z implementacijo upravljanja operativnega tveganja v svoje procese, bodo banke vplivale na varnost in transparentnost celotnega poslovanja.
Ključne besede: banke, novi kapitalski sporazum, Basel, kapital, kapitalska zahteva, operativno tveganje, upravljanje operativnega tveganja.
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 1999; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (583,99 KB)

9.
OBDAVČITEV NALOŽB DRUŽB TVEGANEGA KAPITALA IN DAVČNE VZPODBUDE PRI USTANAVLJANJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Andrej Šafarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) je bil sprejet leta 2007, prav tako so bile na področju davčne zakonodaje sprejete nekatere novosti, ki naj bi močno vplivale na povečanje naložb zasebnega lastniškega kapitala v podjetništvo. Na območju EU se je v zadnjih nekaj letih namreč pokazala močna potreba po svežem kapitalu zlasti za majhna in srednje velika podjetja. Institut tveganega kapitala in delovanje posebnih družb tveganega kapitala, ki bodo ustanovljene v skladu z določbami ZDTK, naj bi omogočilo spodbujanje naložb tveganega kapitala, v obliki t.i. semenskega, zagonskega in razširitvenega kapitala. V nalogi so predstavljene pravne podlage EU in domače zakonodaje, ki so omogočile trenutno pravno ureditev investicij tveganega kapitala preko družb tveganega kapitala. Za spodbujanje delovanja teh družb pa so bistvenega pomena davčne vzpodbude, ki se kažejo zlasti kot zmanjšanje davčne osnove pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov pravnih in fizičnih oseb v zvezi z investicijami v tvegani kapital in v obliki posebne ničelne davčne stopnje, ki pod določenimi pogoji velja za obdavčitev dohodka družb tveganega kapitala. Kljub temu, da je trenutni trend glede vlaganj v tvegani kapital v upadanju, bo morda prav spodbujanje investicij z davčnopravnimi predpisi in tudi preko posebne družbe tveganega kapitala, ki deluje pod okriljem Slovenskega podjetniškega sklada, vzpodbudilo naložbe v tvegani kapital in s tem omogočilo rast majhnih in srednje velikih podjetij pri nas.
Ključne besede: družba tveganega kapitala, tvegani kapital, kapitalski dobiček, dividende, davek, davčne vzpodbude, davčne olajšave
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 1510; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (313,81 KB)

10.
IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH IN POTENCIALNIH VLAGATELJEV ZA RAVNANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
Romana Jenko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili kapitalski trg, ki je bil pred letom 2008 precej v porastu. Po tem letu je prišlo do »zloma« svetovne in posledično ljubljanske borze, nastopila je gospodarska kriza. V diplomski nalogi smo prav tako predstavili osnovne napotke vlagateljem, ki se z vlaganjem na trg vrednostnih papirjev srečujejo prvič. Izobraževanje zaposlenih in motivacijo za izobraževanje pa smo na kratko povzeli v zadnjem delu teoretičnega dela. V okviru diplomske naloge smo prav tako izvedli raziskavo s pomočjo anketiranja 52 naključno izbranih vlagateljev borzno posredniške hiše Alta d.d.. Od tega je bilo 55,8% moških in 44,2% žensk različne starostne in izobrazbene strukture. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali med pogostostjo vlaganja na trg vrednostnih papirjev in različnimi dejavniki: vpliv gospodarske krize, stopnja pripravljenosti tveganja, pogostostjo udeležbe na javnih izobraževanjih, postopkom borznega posredovanja in načinom uporabe oddajanja naročil (klasično ali elektronsko) obstaja povezanost. Izkazalo se je, da med pogostostjo vlaganja na trg vrednostnih papirjev in vsemi dejavniki obstaja povezava. Vlagatelji se še vedno poslužujejo klasične oddaje naročil, kljub temu, da je elektronski način oddaje naročil cenejši in relativno enostaven za uporabo. Vsi vlagatelji vlagajo na trg vrednostnih papirjev z namenom, da bi ustvarili čim večji dobiček in so posledično pripravljeni sprejeti višjo stopnjo tveganja. Večino vlagateljev je gospodarska kriza odvrnila od nadaljnjega vlaganja na trg vrednostnih papirjev. Ugotovili smo, da je eden ključnih dejavnikov pogostosti vlaganj na trg vrednostnih papirjev seznanjenost s trgom vrednostnih papirjev.
Ključne besede: kapitalski trg, vlagatelji, borzno posredniške družbe, finančna kriza, izobraževanje
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 1353; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (441,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici