| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Empirična analiza (kritik) kapitalizma
Tim Koprivnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Zdi se, da je dandanes beseda »kapitalizem« beseda s tako ideološko-nabitim prizvokom, da znanstvene, vrednotno-nevtralne razprave o njem skorajda ni več mogoče imeti. O kapitalizmu lahko slišimo le dve zgodbi – zelo »pro-kapitalistično« ali zelo »anti-kapitalistično«, namreč »Kapitalizem je izkoriščanje« ali »Kapitalizem je naš rešitelj«. Ker pa se verjame, da je (vsaj bolj) ideološko-nevtralen pogled na kapitalizem mogoč (še bolj pa potreben), je cilj te naloge kapitalizem analizirati karseda empirično in zato znanstveno. Z drugimi besedami: želi se predstaviti še tretja zgodba, ki poskuša biti manj ideološka in argumentirana s pomočjo teorije, ki je utemeljena v empiriji. To se poskuša storiti tako, da se v prvem delu najprej kapitalizem karseda natančno in operacionalno konceptualizira, glede na to konceptualizacijo kapitalizma pa potem preko logike in predvsem empiričnih dejstev analizira glavne kritike zoper njega. Povedano na kratko: gre torej za iskren poskus predstavitve nekaterih dejstev in argumentov v zvezi s kapitalizmom.
Ključne besede: kapitalizem, ekonomska svoboda, definicija kapitalizma, kritike kapitalizma, analiza kapitalizma
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 578; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

2.
Delavstvo od kapitalizma do kapitalizma na primeru tekstilne tovarne Novoteks
Tina Podbevšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem raziskovala položaj delavskega razreda znotraj dveh ekonomskih modelov: kapitalizma in jugoslovanskega socializma. Tako kot v vsaki družbi je tudi v kapitalistični Jugoslaviji izkoriščani razred (delavski in kmečki) poskušal premagati socialne razlike in si z organiziranjem v različnih političnih skupinah (stranke, sindikati, društva) priboriti pravice in enakopravnost. Z razpadom Kraljevine Jugoslavije in nastopom socialistične Jugoslavije je na položaj delavskega razreda vplival novi gospodarsko-politični (in s tem družbeni) sistem, imenovan socializem. V socialistični Jugoslaviji so šli delavci in delavke skozi štiri modele socializma (administrativni, samoupravni, tržni in dogovorni), pri katerih se je kombiniralo med načrtom in trgom. S spreminjanjem različnih gospodarskih in političnih modelov so se ustvarjali tudi različni pogoji udejstvovanja in razbremenitve delavskega razreda. S postopnim preusmerjanjem gospodarstva in politike k tržnim zakonitostim je država vse bolj spodkopavala ideje socializma in se vračala v kolesje kapitalizma. Po razpadu socialistične Jugoslavije so se delavci in delavke v Sloveniji soočili s privatizacijo, denacionalizacijo in postopno deregulacijo ekonomije, kar je prineslo stečaje, znižanje in neizplačevanje plač ter kršitve delovnopravne zakonodaje. V magistrski nalogi sem raziskala tudi položaj delavcev in delavk v Tekstilni tovarni Novoteks, ki je bila ena od gospodarsko pomembnejših tovarn na Dolenjskem. Z analizo 124 člankov sem na ravni tovarne podrobneje predstavila dobre in slabe prakse jugoslovanskega socialističnega sistema. Z raziskavo vzročno-posledične povezave med makro- in mikronivojem sem nato lahko predstavila počasno, a temeljito preobrazbo Novoteksa v tržno naravnano proizvodnjo, ki se je končala s stečajem tovarne v devetdesetih.
Ključne besede: kapitalizem, socializem, administrativni socializem, samoupravni socializem, tržni socializem, dogovorni socializem, delavski razred, Tekstilna tovarna Novoteks
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 651; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

3.
Lastnina kot dejavnik načrtovanja javnih mestnih prostorov v socializmu in kapitalizmu
Višnja Kukoč, 2013, strokovni članek

Opis: V tem članku proučujemo povezanost načrtovanja javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem in pojem ter oblike lastnine v kapitalizmu, v pravnem sistemu in ustavi nekdanje Socialistične Federativne Republike Jugoslavije ter tudi v pravnem sistemu Republike Hrvaške. Split III, del mesta Split, je študijski primer v dveh različnih družbenih sistemih. Ugotavljamo, da je za potrebe gradnje javnih mestnih prostorov kristalizacija kolektivnih subjektov javnih dobrin skozi javno pravo nujna. Ker mesto predstavlja kolektivno življenje, mora biti načrtovanje javnih prostorov enakovredno avtonomiji posameznika in njegovi lastnini ter ju za določene potrebe funkcioniranja mesta kot celote tudi preseči.
Ključne besede: mesta, javni prostor, urbanistični razvoj, urbanistično planiranje, zemljišča, lastnina, socializem, kapitalizem
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 444; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
5.
»Kruh in vrtnice« Diskurzivna konstrukcija osmega marca v slovenskih tiskanih medijih
Martina Ferlinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja z reprezentacijo 8. marca, mednarodnega dneva žena, v slovenskem medijskem diskurzu v povezavi z vlogo in položajem ženske od leta 1945 do danes. Z metodo kritične diskurzivne analize so bili obravnavani prispevki, ki so bili od konca 2. svetovne vojne do leta 2017 objavljeni v časopisih Delo in Večer, v reviji Naša žena in v revijalni prilogi Ona. Gre za časopisa in reviji, ki so imeli med obravnavanimi leti največji doseg bralcev in s tem posredno največji vpliv na oblikovanje javnomnenjske podobe o osmem marcu in percepcijo žensk v družbi. V ospredje analize je postavljen vpliv družbenoekonomskega sistema na diskurz o ženskah in o osmem marcu, pri čimer ugotavljamo, da je bil osmi marec od konca 2. svetovne vojne pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja obravnavan kot praznik delavskih žensk in kot tak povezan z idejo socialističnega feminizma, da je boj žensk za enakopravnost boj za enakopravnost celotnega delavskega razreda. Od sedemdesetih let naprej je opazno izrazito zmanjšanje števila prispevkov o osmem marcu, popolno preosmišljenje prvotne ideje o pomenu osmega marca pa je v prispevkih opazno zlasti od devetdesetih let naprej, ko se prične kazati komercializacija praznika. Predrugačenje pomena 8. marca je v skladu s kapitalistično težnjo po repatriarhalizaciji in redomestifikaciji žensk. Tako v izbranih prispevkih spremljamo desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena mednarodnega dneva žena – od orodja za spodbudo in širjenje emancipacijskih idej socialistične družbe do njegovega izrabljanja za namene potrošnje in utrjevanja neenakosti in izkoriščevalskih praks kapitalističnega sistema.
Ključne besede: mednarodni dan žena, konstrukti spola, socialistični feminizem, liberalni feminizem, socializem, kapitalizem, kritična diskurzivna analiza
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 713; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
Obravnava poslovne etike na podlagi sodobnih organizacij
Tomaž Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V poslovnem svetu se okolje in pogoji, nenehno spreminjajo. Zato je nujno za ljudi, ki so aktivni na področju poslovanja, da nenehno spremljajo spremembe, ter se jim prilagajajo. Predvsem je imela pomemben vpliv na načine poslovanja zadnja gospodarsko - finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2008. Od začetka krize in vse do danes, smo lahko bili priča številnim nemoralnim in ne-etičnim dejanjem na področju poslovanja. Nekateri so izkoristili gospodarsko – finančno krizo v svoj prid, nekateri oz. veliko ljudi pa je občutilo njene negativne posledice. Ni samo gospodarsko - finančna kriza tista, ki je imela močan vpliv. Zraven nje, je bil nenehno prisoten tudi vpliv kapitalizma in globalizacije. Ker ljudje, po svoji naravi, v obdobjih stiske in neugodja hitro popustimo, smo se pripravljeni prepustiti »neizbežni usodi«. Ne glede na stanje v kakšnem se ljudje nahajamo ali nas obdaja, ne bi smeli izgubiti občutka za pravilne in etične odločitve. To je še predvsem pomembno v poslovnem svetu, kjer lahko etične odločitve zaposlenim zagotavljajo delovna mesto ali plače, ter poslovnim partnerjem poštene pogoje in uspešno sodelovanje. Torej govorimo o etiki, natančneje o poslovni etiki, ki je danes nujno potrebna v poslovnem svetu. Da bi si lahko zagotovili uspešno in zdravo okolje na področju poslovanja, je potrebna prisotnost poslovne etike. V magistrski nalogi smo se osredotočili na moderna podjetja, ter na njihovo poslovno etiko. Obravnavali smo osnovne pojme: globalizacija, kapitalizem, družbena odgovornost in etični kodeks. Da bi se lahko približali ciljem naše raziskave, smo preučili etične kodekse izbranih modernih podjetij. Ugotovili smo, da določena izbrana podjetja ne spoštujejo vseh določil lastnih etičnih kodeksov, ter, da poslovna etika lahko vpliva na poslovne rezultate podjetja. Zaradi določenih omejitev, kot sta npr. časovna in geografska omejitev, nekaterih področij poslovne etike nismo mogli podrobneje raziskati.
Ključne besede: poslovna etika, etični kodeks, moderna podjetja, globalizacija, kapitalizem, družbena odgovornost.
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 653; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Prispevek h kritiki neoliberalnega prežemanja slovenskih javnih univerz
Barbara Zagorc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s sodobnimi procesi na univerzi, ki označujejo neoliberalno dobo kapitalističnega produkcijskega načina. Dva obsežnejša razdelka, ki ustrezata dvema temeljnima dejavnostma univerz, sta usmerjena v pojasnitev, v kakšnih razmerah in kako poteka neoliberalno prežemanje (slovenskih javnih) univerz. Pri tem se v teoretskem delu v pretežni meri opreta na teorijo K. Marxa in M. Foucaulta, medtem ko empirični del v analizo zajame vire, ki odražajo izoblikovane smernice in delovanja slovenskih javnih univerz. Ugotovitve kažejo, da slovenske javne univerze kot znanstvenoraziskovalne institucije – pod gonilno silo slovenske države – postajajo mesto produkcije inovacij in da se kot izobraževalne institucije preobražajo v mesto sistematične produkcije podjetnega subjekta, pri čemer se bistveno ne odmikajo od splošnih teženj v svetu.
Ključne besede: neoliberalizem, univerze, država, inovacije, podjetni subjekt, kapitalizem, vladnost
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 870; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Problemi sodobne umetnosti in kič
Ivana Ivanovska, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Problemi sodobne umetnosti in kič je obravnavana sodobna umetnost v kapitalistični ureditvi ter kako ta vpliva na umetnike in njihovo umetniško produkcijo. Skozi razmišljanja teoretikov so predstavljeni dejavniki, ki določajo umetniško delo kot takšno in teorije, po katerih jih lahko vrednotimo. Predstavljene so tudi študije o okusu, ki so ključnega pomena za nadaljnje povezovanje s sodobno umetniško produkcijo. Sodobni likovni kritiki in marsikateri obiskovalec razstav sodobne umetnosti ne cenijo dovolj sodobnih likovnih umetnikov. Najbolj sta kritikam podvržena Jeff Koons in Damien Hirst, katerih delo in filozofija sta podrobneje predstavljena. Podrobneje je obravnavano tudi umetniško delovanje Andresa Serrana. V zadnjem delu je natančneje opisan cvetoči umetniški trg, v katerem premožni pomembneži vidijo priložnost za varno naložbo. Trend, kot so ga poimenovali teoretiki, se je začel v poznih osemdesetih letih in postajal v naslednjih letih vedno bolj priljubljen. Umetniški kritiki danes skorajda nimajo vpliva na umetniški trg, saj so njihove vloge prevzeli poslovneži kot svetovalci, galeristi in dražbene hiše.
Ključne besede: sodobna umetnost, umetniški trg, kič, kapitalizem, postmodernizem, Jeff Koons, Damien Hirst, Jenny Holzer, Andres Serrano, Pierre Bourdieu
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1120; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

9.
Ideologija in kriminologija z roko v roki
Tina Rostohar, 2016, diplomsko delo

Opis: Eden največjih problemov sodobnega sveta je vse večji prepad med ozko elito ekstremno bogatih in naraščajočo množico revnih. Misleci kot Slavoj Žižek vidijo v tem pojavu, ki je posledica novih ideoloških socialnih delitev in izključevanj, enega od glavnih znakov, da se bliža konec kapitalizma. Mi to stališče podpremo z raziskovanjem povezav med vladajočo neoliberalno ideologijo in razmahom novega vala svetovne revščine. Razkrivamo, da je rast revščine strukturna nujnost kapitalizma in ne stranski proizvod neoliberalizma. Dokazati želimo nov mednarodni trend, da se revne sloje sistemsko kriminalizira, pri čemer kriminalitetna politika sledi idejam ameriške neokonzervativne »nove desnice«. Njeni avtorji so v ameriškem prostoru prodrli v osemdesetih letih 20. stoletja z zahtevami po reformi ameriške socialne pomoči, ki da je zaradi velikodušnosti odgovorna za ustvarjanje »kulture revščine« in s tem za širjenje kriminala. Predlagali so zaostritev represivnih postopkov do revnih. Politika jim je začela slediti in uvedla represivno doktrino »ničelne tolerance« do male kriminalitete in asocialnega vedenja. Strmo je začela naraščati inkarceracija in getoizacija revnih ter prisiljevanje v sprejemanje prekarnega dela, kar je cilj te politike, ki se širi po svetu. Z zgodovinsko primerjavo nato pokažemo, da se je identičen proces že odvijal v času nastanka kapitalizma, s čimer nakažemo, da gre za ideološko farso, saj kapitalizem izgublja svojo oporo v racionalnosti in postaja kriminogen.
Ključne besede: kriminologija, ideologija, revščina, kapitalizem, kriza, diplomske naloge
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 981; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (724,32 KB)

10.
Diskurzivna konstrukcija lokalnih živil rekoloniziranih držav kot "superživil"
Renata Števanec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sodi na področje kritičnih diskurzivnih študij. Uporabimo dialektično-relacijski model kritične diskurzivne analize, kakor ga je razvil Norman Fairclough, da prikažemo povezavo med neoliberalnim normativom osebne odgovornosti za zdravje in konstrukcijo »superživil«. V teoretičnem delu diplomske naloge predstavimo družbeni in ekonomsko-politični kontekst proizvodnje lokalnih živil rekoloniziranih držav, ki jih globalni trg promovira kot »superživila«, in izpostavimo povezavo med delovanjem globalnega trga, ki ga usmerjajo imperialne države, in sistemsko produkcijo neenakosti. Polje delovanja, ki ga izberemo za analizo, je oglaševalski diskurz. Gradivni vzorec omejimo z oglasi za »superživila«, pridelana v Peruju. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno analizo diskurza trženja »superživil« Analiza je pokazala, da se lokalna živila Peruja konstruirajo kot »superživila« s pripisi atributov čudežne moči, ki je predstavljena kot del ahistoričnega imaginarija »neokrnjene narave«. Vzpostavljanje povezave med »superživili« in lastnostmi Inkov trivializira posamezne vidike inkovske tradicije za tržne namene. Ugotavljamo, da je kapitalistični sistem produkcije »superživil« rekontekstualiziran, s tem pa je prikrita vloga globalnega kapitalizma pri izkoriščanju zemlje, naravnih virov in lokalnega prebivalstva Peruja.
Ključne besede: kapitalizem, globalizacija, novodobni potrošnik, »zdrav življenjski slog«, »superživila«
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 692; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (622,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici