1. SLOVENSKI STARTUP EKOSISTEM MED SVETOVNO ELITO: ANALIZA, PRIMERJAVA, PRIPOROČILASimon Špindler, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko slovenskega start-up ekosistema v primerjavi z izbranimi tujimi primeri – ZDA, Nemčijo in Singapurjem. V zadnjih letih start-up podjetja pridobivajo vse večji pomen pri razvoju inovacij, ustvarjanju delovnih mest in krepitvi konkurenčnosti gospodarstva. Kljub obstoju določenih potencialov Slovenija pri razvoju podpornega okolja za start-upe zaostaja za najboljšimi praksami.
V delu je poudarek namenjen analizi ključnih elementov, ki omogočajo uspešno delovanje podjetniškega ekosistema: zakonodajnega okolja, dostopa do kapitala, vloge podpornih institucij in podjetniške kulture. S primerjalnim pristopom so izpostavljene razlike in podobnosti med državami ter identificirane dobre prakse, ki bi jih lahko uspešno prenesli v slovensko okolje. Ugotovitve kažejo, da Slovenija kljub dobrim osnovam potrebuje usmerjene sistemske spremembe, kot so jasna nacionalna strategija, izboljšanje davčnega in investicijskega okolja ter okrepitev sodelovanja med deležniki. Naloga se zaključi s predlogi za izboljšanje slovenskega ekosistema in z nakazanimi možnostmi nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: podjetništvo, podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, primerjava, zakonodaja, kapital, kultura
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (982,28 KB) |
2. Obveznica z delniško nakupno opcijo : magistrsko deloBlaž Žnidarčič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen institut obveznice z delniško nakupno opcijo, uvrščene med mešane oz. hibridne vrednostne papirje. Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zavezuje, da bo upravičencu iz obveznice določenega dne izplačal v obveznici navedeni znesek oziroma znesek anuitetnega kupona. Posebni institut obveznice z delniško nakupno opcijo imetniku poleg pravic, ki jih daje obveznica, daje še upravičenje, da v določenem časovnem obdobju za določeno ali določljivo ceno kupi določeno število delnic.
Osrednji del naloge se osredotoči na predstavitev ureditve obveznice z delniško nakupno opcijo v slovenski zakonodaji oziroma v ZGD-1. V slovenski pravni sistem je zakonodajalec po zgledu nemške ureditve vnesel tri finančne instrumente. Delniški družbi je tako na podlagi 371. člena ZGD-1 omogočena izdaja zamenljivih obveznic, obveznic z delniško nakupno opcijo in dividendnih obveznic. Navedeni člen je po vsebini, zgradbi ter ubeseditvi enak nemškemu, § 221dAktG.
Naloga natančno prikaže razmejitve med pogosto skupaj obravnavanima institutoma zamenljive obveznice (nem. Wandelschuldverschreibung) in obveznice z delniško nakupno opcijo (nem. Optionsanleihe).
Upravičenja, ki izhajajo iz obveznic, dajejo imetnikom takšnih obveznic določeno prednost. Za imetnike delnic pa takšno upravičenje predstavlja možnost poslabšanja njihovega članskega položaja. Magistrska naloga nazorno prikaže, kako je urejena zaščita delničarjev pred posegi v njihov članski položaj. Zakon namreč za izdajo tovrstnih obveznic predpisuje dve dodatni zahtevi, in sicer obveznost sprejetja sklepa skupščine in prednostno pravico delničarjev do nakupa tovrstnih obveznic. V nadaljevanju magistrsko delo natančno analizira in razvrsti možne oblike posegov v varstvo imetnikov hibridnih obveznic.
Sklep skupščine je v postopku pogojnega povečanja osnovnega kapitala obvezen. Skupščina mora v primeru pogojnega povečanja osnovnega kapitala zaradi zadovoljitve pravic imetnikov mešanih obveznic sprejeti dva sklepa, in sicer sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala ter sklep o izdaji obveznic. Prvi se nanaša na razmerje med družbo in imetniki hibridnih obveznic (zunanje razmerje), drugi pa se nanaša na skupščino in poslovodstvo (notranje razmerje). V kolikor je sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic.
Ključne besede: dolžniški kapital, lastni kapital, povečanje osnovnega kapitala, pogojno povečanje osnovnega kapitala, pogojni kapital, obveznica, opcija
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (572,67 KB) |
3. Vpliv sprememb osnovnega kapitala na davčne obveznosti delničarjev in družbenikov : magistrsko deloVid Kmetec, 2025, magistrsko delo Opis: V nalogi se je avtor ukvarjal s vplivom sprememb osnovnega kapitala na davčne obveznosti družbenikov. Osredotočil se je na pravno ureditev delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, kajti pri družbi z omejeno odgovornostjo gre za najpogostejšo organizacijsko obliko pravnih oseb v Republiki Sloveniji, medtem ko pri delniški družbi, ki sicer ni tako zelo pogosta v slovenskem gospodarskem prostoru, gre pa za najkompleksnejšo organizacijsko obliko, s svojimi posebnostmi.
Skozi podrobno analizo pravne ureditve obeh oblik družb, ter njunih statutarnih značilnosti, je avtor navezal spremembe osnovnega kapitala na davčne učinke družbenikov in delničarjev (udeležencev v kapitalu), kar predstavlja namen in temelj same naloge. Tako v delniški družbi kot tudi v družbi z omejeno odgovornostjo so kot družbeniki lahko fizične ali pa tudi pravne osebe, zato se tekom dela analizira davčna ureditev za obe situaciji.
Osnovni kapital predstavlja temeljni finančni vir podjetja in ključen element njegove stabilnosti ter poslovanja. Spremembe osnovnega kapitala so pomemben korporacijski instrument, ki omogoča podjetjem prilagajanje svojim finančnim in strateškim ciljem. Lahko gre za povečanje kapitala, s katerim podjetje pridobi dodatna sredstva za rast in razvoj, ali za zmanjšanje kapitala, ki se pogosto uporablja za optimizacijo kapitalske strukture. Vsaka sprememba osnovnega kapitala ima tako pravne kot tudi davčne posledice, ki vplivajo na podjetje in njegove lastnike. Razumevanje teh sprememb je zato ključno za učinkovito upravljanje podjetja in skladnost s pravnimi predpisi.
Področje osnovnega kapitala in sprememb osnovnega kapitala zelo podrobno ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki bo eden od treh temeljnih zakonov tega dela.
Z davčnega vidika so spremembe osnovnega kapitala urejene predvsem v okviru Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Pri fizičnih osebah, ki so delničarji ali družbeniki, lahko spremembe kapitala vplivajo na njihovo davčno obveznost, zlasti pri izplačilih, ki se obravnavajo kot dohodek iz kapitala. Po drugi strani ZDDPO-2 določa davčne posledice za pravne osebe, pri čemer je pomembno, ali gre za domače ali tuje davčne rezidente. Razumevanje teh vidikov je ključnega pomena za pravilno načrtovanje kapitalskih sprememb in optimizacijo davčnih obveznosti podjetja ter njegovih lastnikov.
Zaradi davčnih učinkov, tako za udeležence v kapitalu, kakor tudi za družbo ki se financira, bodisi ob ustanovitvi, bodisi ob dokapitalizaciji, je potreben skrben premislek glede oblike financiranja družbe. Slovenska zakonodaja ureja več možnih načinov dodatnega financiranja družb. Med najpogostejše sodijo dodatna vplačila, lastniško financiranje in dolžniško financiranje. Pri vsaki od teh oblik je potrebna skrbnost pred realizacijo dokapitalizacije, kaj vsaka manjša nepravilnost in nepazljivost, lahko pripelje do dodatnih finančnih obveznosti družbe ali pa družbenikov. Zato je ključno podrobno analiziranje vsake oblike financiranja, ki je odvisno od vsakega primera posebej, za katero obliko financiranja se odločit, in tako zmanjšati nepotrebne stroške in izdatke, kar pa je najverjetneje cilj gospodarskih družb, kakor tudi vseh udeležencev v kapitalu teh družb.
Ključne besede: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, osnovni kapital, davek, delničar, družbenik, spremembe osnovnega kapital
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. Varstvo upnikov pri umiku delnic in poslovnih deležev : magistrsko deloPrimož Pirnat, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je primarno obravnavano varstvo upnikov pri umiku delnic in umiku poslovnih deležev kot načinih zmanjšanja osnovnega kapitala pri delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Tako umik delnic kot umik poslovnega deleža predstavljata korporacijskopravno dejanje d. d. ali d. o. o., s katerim se razveljavijo korporacijske pravice in obveznosti delničarjev ali družbenikov, ki so jih imeli na podlagi imetništva umaknjenih delnic ali poslovnih deležev. Umik poslovnega deleža s strani d. o. o. je sicer primerljiv z umikom delnic, vendar pa kljub zakonski napotitvi na smiselno uporabo določb o umiku delnic med obema institutoma obstajajo določene pomembne razlike. Pri umiku lastnega poslovnega deleža s strani d. o. o. je treba upoštevati posebne pogoje za dopustno pridobitev lastnih poslovnih deležev ter institut izključitve in izstopa družbenika iz d. o. o. (slovensko pravo takšnega instituta pri d. d. ne pozna), ki predstavlja poseben način umika poslovnega deleža, ki ima lahko za posledico (med drugimi možnostmi) tudi zmanjšanje osnovnega kapitala d. o. o. Predvsem institut izključitve družbenika iz d. o. o. je na prvi pogled podoben institutu prisilnega umika delnic, vendar pa predstavlja specialnejše in za d. o. o. prilagojeno pravilo. Osnovno razlikovanje med prisilnim umikom delnic in umikom lastnih delnic (ki velja pri d. d.) pri d. o. o. tako ni mogoče. Pri d. o. o. namreč »prisilni umik poslovnih deležev«, ki bi smiselno upošteval ureditev pri d. d., ne pride v poštev, ker bi s tem posegli v substančno ureditev izključitve in izstopa družbenika iz d. o. o. Prav zaradi navedenega pa se postavlja vprašanje o smiselnosti trenutne nomotehnične zakonske ureditve področja zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev, kjer je uporabljena metoda napotitve na smiselno uporabo določb o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Obravnavana načina zmanjšanja osnovnega kapitala sta tesno povezana z (ne)dopustnostjo pridobivanja lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev. Pred odplačno pridobitvijo lastnega poslovnega deleža mora d. o. o. oblikovati rezerve za lastne poslovne deleže, in sicer zgolj iz nevezanih kategorij lastnega kapitala, katerih namen ni varstvo upnikov. Posledično pri d. o. o. velja drugačen (predhodni) režim varstva upnikov kot pri d. d., saj se pri d. d. rezerve za lastne delnice oblikujejo šele po pridobitvi lastnih delnic. V tem je torej pri d. o. o. bistvena razlika v primerjavi z ureditvijo pri d. d., kjer ZGD-1 z vidika varstva interesov upnikov omogoča dve vrsti zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic (redni umik in poenostavljeni umik). Pri rednem umiku d. d. financira pridobitev lastnih delnic iz vezanih kategorij lastnega kapitala, vendar mora v tem postopku zagotoviti (naknadno) ustrezno varstvo upnikov. ZGD-1 posledično pri tej vrsti umika določa smiselno uporabo določb 375. člena ZGD-1 o varstvu upnikov pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala, vključno s postopkom varstva upnikov. Pri umiku delnic po poenostavljenem postopku se ne uporabljajo določbe o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala (in s tem določbe o varovanju upnikov po 375. členu ZGD-1), če so delnice dane d. d. na razpolago neodplačno ali če se delnice umikajo v breme nevezanih rezerv. Pri d. o. o. je možen le poenostavljen (in ne tudi redni) umik.
Ključne besede: osnovni kapital, zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, umik delnic s pridobitvijo, prisilni umik delnic, umik poslovnega deleža, pridobivanje lastnih delnic, pridobivanje lastnih poslovnih deležev, izstop ali izključitev družbenika
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturoJana Juhart, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Fizično, psihično, socialno in spiritualno počutje medicinskih sester vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe. Delovno okolje medicinskih sester je polno stresnih situacij. Namen je opisati vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturo.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Wiley. Potek iskanja literature smo prikazali z diagramom poteka. Članke, vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Prikazali smo jih v tabeli s karakteristikami in jih sintetizirali po metodi tematske analize.
Rezultati: Od skupno 436 zadetkov smo v končno analizo vključili 9 člankov. Višja stopnja psihološkega kapitala pri medicinskih sestrah vodi k nižji stopnji izgorelosti in nižji nameri opustitve poklica ter doseganju boljših delovnih rezultatov. Spiritualnost omogoča lažje obvladovanje deviantnega vedenja medicinskih sester in izboljša njihovo samozavest.
Razprava in zaključek: Obstaja povezava med spiritualnimi in psihološkimi dejavniki in večjim zadovoljstvom medicinskih sester, pripadnostjo organizaciji, delovno angažiranostjo in delovno uspešnostjo. Vodje medicinskih sester bi morale več pozornosti nameniti spiritualnosti in oblikovanju pozitivnega psihološkega kapitala v zdravstvenih ustanovah ter krepitvi organizacijske kulture in organizacijske klime.
Ključne besede: medicinske sestre, organizacijska kultura, spiritualni dejavniki, psihološki dejavniki, psihološki kapital
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Pogoj finančne sposobnosti po evropski regulativi o izdaji dovolilnic za prevoz blaga v cestnem prometu in njena implementacija v Sloveniji in na HrvaškemŠpela Urh, 2025, magistrsko delo Opis: Transport predstavlja danes ključno komponento strateškega vidnega polja podjetij, saj pomembno prispeva k ustvarjanju tržne vrednosti. Njegov vpliv se razteza na kakovost vsakdanjega življenja in igra odločilno vlogo pri razpoložljivosti življenjskih potrebščin, delovanju različnih gospodarskih sektorjev, zagotavljanju varnosti in prostorski dostopnosti in mobilnosti. Čeprav ostaja temeljno poslanstvo transporta v osnovi nespremenjeno že več desetletij, ga spremembe, ki jih prinaša Evropska skupnost, temeljito spreminjajo. V raziskavi smo preverili vpliv finančne spodobnosti na izdajo licence Skupnosti. Pridobitev licence Skupnosti za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza blaga v mednarodnem prometu zahteva izpolnjevanje določenih predpisanih pogojev, med katerimi je tudi ustrezen finančni položaj podjetja. Če podjetje ne pridobi licence Skupnosti zaradi neizpolnjevanja finančne sposobnosti, prav tako ne more pridobiti dovolilnice in dovolilnice CEMT. Ustrezen finančni položaj je ključen, saj s tem pogojem podjetje zagotavlja, da lahko stabilno deluje in izpolnjuje svoje obveznosti do strank, zaposlenih in drugih poslovnih partnerjev. V delu smo analizirali bilanco stanja in druga dokazila, s katerimi lahko podjetje izkazuje finančno sposobnost za pridobitev licence Skupnosti. Uvodnemu delu sledijo pregled literature s področja cestnega prevoza blaga, analiza panoge in opredelitev transportne dokumentacije. Licenca Skupnosti ima petletno veljavnost in velja za prevoznike iz vseh držav članic, kar omogoča prosti prevoz blaga po celotni EU, brez potrebe po dodatnih nacionalnih dovoljenjih ali dovolilnicah. Listine, kot so dovolilnice in dovolilnice CEMT, pomembno vplivajo na izvajanje mednarodnega cestnega prevoza blaga. Če med državami ni podpisanega sporazuma, so dovolilnice za prevoze s tretjimi državami obvezne. V empiričnem delu smo primerjali zakonodajo o izdaji licence Skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter analizirali postopke za izdajo dovolilnic in dovolilnic CEMT v obeh državah. Preučevali smo tudi, katera izmed držav ponuja boljše pogoje za cestni prevoz blaga, pri čemer smo ugotovili, da ima Slovenija rahlo prednost, vendar ji Hrvaška tesno sledi. Slovenija in druge države članice EU se tudi po obdobju globalne krize še naprej soočajo z novimi izzivi na področju transporta. Evropska skupnost si prizadeva zagotoviti, da je zakonodaja jasna in dostopna za vse uporabnike. Eden ključnih ukrepov na tem področju je digitalizacija. Sprejeta je bila Evropska uredba o elektronskih tovornih informacijah (eFTI), prav tako pa poteka tudi postopek digitalizacije dovolilnic CEMT.
Ključne besede: licenca Skupnosti, dovolilnica, dovolilnica CEMT, finančna sposobnost, potrdilo o poreklu blaga, ATA zvezek, opredmetena osnovna sredstva, kapital.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,82 MB) |
7. Vpliv tveganega kapitala na uspešnost rasti podjetjaJernej Cankar, 2024, diplomsko delo Opis: V sodobnem poslovnem okolju je financiranje ključnega pomena za rast in razvoj podjetij, zlasti za mlada in inovativna podjetja v zgodnjih fazah razvoja. Tvegani kapital predstavlja eno od oblik financiranja, ki omogoča tem podjetjem pridobitev potrebnih sredstev za širitev, inovacije in vstop na trg. Kljub pomembnosti tveganega kapitala ostajajo odprta vprašanja o dejanskem vplivu tovrstnega financiranja na rast in uspešnost podjetij.
Diplomska naloga obravnava vprašanje, kako pridobitev tveganega kapitala vpliva na različne vidike rasti in uspešnosti podjetij. S primerjavo podatkov, ki se nanašajo na rast prihodkov, rast vrednosti podjetij in na rast zaposlenosti v obdobju petih let (od 2019 do 2023), smo na podlagi vzorca štirih podjetij (dveh, ki sta prejeli tvegani kapital in dveh, ki ga nista prejeli), ugotovili, da sta stopnja rasti prihodkov in stopnja rasti zaposlenosti v podjetjih, ki sta prejela tvegani kapital, višja kot v podjetjih, ki ga nista, medtem ko tvegani kapital ne vpliva na rast vrednosti podjetij.
Ključne besede: Podjetje, tvegani kapital, rast prihodkov, rast vrednosti podjetja, rast števila zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,17 MB) |
8. Oblike financiranja zagonskih podjetij in pregled financiranja s tveganim kapitalomManja Koželj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike financiranja zagonskih podjetij s poudarkom na financiranju s tveganim kapitalom. Problematika, ki jo delo naslavlja, se osredotoča na izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo zagonska podjetja pri iskanju ustreznih finančnih virov v različnih fazah življenjskega cikla. Pregledano je globalno stanje trga tveganega kapitala, pri čemer so analizirane regije: Severna Amerika, Azija, Evropa, Južna Amerika, Oceanija in Afrika. Rezultati raziskave kažejo, da Severna Amerika prevladuje v obsegu financiranja s tveganim kapitalom, medtem ko Azija in Evropa nekoliko zaostajata, Oceanija in Afrika pa sta še v fazi razvoja. Vzroki za te izrazite razlike izhajajo iz različnih gospodarskih in tržnih dejavnikov. Zaključek poudarja pomen razvite finančne infrastrukture za uspešno pridobivanje tveganega kapitala in izzive, s katerimi se soočajo manj razvite regije.
Ključne besede: oblike financiranja, življenjski cikel podjetij, faze financiranja, zagonska podjetja, tvegani kapital.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 76
Celotno besedilo (3,10 MB) |
9. Vpliv človeškega kapitala na gospodarsko rast: empirična analiza Italije, Portugalske in GrčijeZala Kumer, 2024, diplomsko delo Opis: Glavni namen diplomskega dela je izvedba ekonometrične analize na temo vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast na primeru Italije, Grčije in Portugalske. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične opredelitve gospodarske rasti in človeškega kapitala ter povezave med njima. S pomočjo analize glavnih dejavnikov gospodarske rasti in človeškega kapitala smo predstavili trende gibanja, s pregledom dosedanjih empiričnih raziskav pa smo spoznali različne metode raziskovanja in skupne ugotovitve. S tem predznanjem smo v nadaljevanju dela ocenili funkcije vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast za vse tri države. Uporabili smo metodo najmanjših kvadratov in za ocenjene funkcije preverili ustreznost specifikacij modelov. Hkrati smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na rast BDP na prebivalca statistično značilno in pozitivno vpliva pričakovano število let izobraževanja ter da se po določeni stopnji obrne in začne na rast vplivati negativno. Poleg tega v večini primerov statistično značilno vplivajo tudi bruto investicije, bruto varčevanje, trgovina in rast BDP na prebivalca iz preteklega leta. Prihaja do neenotne smeri in jakosti koeficientov med analiziranimi državami.
Ključne besede: človeški kapital, gospodarska rast, izobrazba, Italija, Portugalska, Grčija
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 114
Celotno besedilo (4,08 MB) |
10. Podjetniški kapital in poslovne priložnosti kot ključni dejavniki rasti podjetjaMilica Šćekić, 2024, magistrsko delo Opis: Kombinacija poslovnih priložnosti in podjetnikovega kapitala omogoča podjetju, da se prilagaja in uspeva na spreminjajočem se trgu, hkrati pa mu pomaga, da se izogne pastem nepričakovanih poslovnih izzivov. Podjetnikov kapital in poslovna priložnost sta ključna dejavnika rasti podjetja, saj omogočata ustvarjanje in izkoriščanje novih poslovnih potencialov. Podjetnikov kapital je ključen za začetno financiranje podjetja, zagotavljanje sredstev za nadaljnjo rast ter obstoj podjetja na trgu. Poleg tega, poslovne priložnosti predstavljajo potencialne tržne niše ali inovativne ideje, ki lahko privedejo do hitrejše širitve podjetja. Skupaj tvorita pomembno orodje, ki podjetju omogoča ustvarjanje konkurenčne prednosti in doseganje želenih ciljev rasti.
Z poudarkom na teoretičnih konceptih in empiričnih študijah je naloga analizirala kako so podjetniki prepoznavali, izkoriščali in izkazovali svoj kapital v korist rasti podjetja, ter kakšen vpliv so imele poslovne priložnosti na podjetnikov kapital in obratno. Na podlagi celovite analize magistrska naloga prispeva k boljšemu razumevanju povezave med poslovnimi priložnostmi, podjetniškim kapitalom ter ponuja smernice za uspešno izkoriščanje teh dejavnikov kot gonilo trajnostne rasti podjetja.
Ključne besede: podjetnik, poslovne priložnosti, rast, podjetniški proces, človeški kapital, socialni kapital, finančni kapital
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 48
Celotno besedilo (935,87 KB) |
