| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 360
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev dobička iz kapitala po ZDoh-2
Žan Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Dobiček iz kapitala zakon uvršča v širšo kategorijo dohodkov iz kapitala, ki predstavljajo relativno novost v slovenskem davčnem sistemu. Zakonodajalec je za obdavčitev dohodkov iz kapitala predvidel t. i. cedularni način obdavčitve. Dobiček iz kapitala zakon opredeljuje kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot sta zlasti prodaja ali menjava kapitala. Zakon vsebuje različne določbe, ki v praksi zagotavljajo neobdavčenost določenih transakcij s kapitalom. Kot obliko davčne olajšave je šteti tudi institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti. Tehnična narava določb o obdavčitvi kapitala (in v glavnem dohodninskega zakona kot takega) dopušča kaj malo možnosti različne razlage in aplikacije vsebujočih pravil, kar je ključno za zadoščenje načela pravne varnosti.
Ključne besede: dobiček, kapital, dohodnina, davek, davčna stopnja
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (501,87 KB)

2.
Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 257; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Model ugotavljanja vpliva zaznane dostopnosti izbranih dejavnikov rasti na uspešnost hitro rastočih podjetij
Blaž Frešer, 2020, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je na osnovi pregleda literature in opravljene empirične raziskave testirati konceptualni model, ki povezuje multidimenzionalne spremenljivke – dejavnike, ki vplivajo na zaznano dostopnost do različnih oblik financiranja in na ukrepe, ki jih HRP izvajajo ob zaznanih omejitvah pri financiranju, oziroma ukrepe, ki jih izvajajo, da bi si zagotovila optimalen dostop do finančnih virov in posledično vpliv na svojo finančno uspešnost. Da bi temeljni cilj doktorske disertacije lahko dosegli, smo proučili in na podlagi obstoječih definicij HRP opredelili kot dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo, inovirajo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco, saj njihov cilj ni preživeti, temveč uspeti (tudi s finančnega vidika). Prav tako smo teoretično opredelili koncepte podjetniške naravnanosti s pripadajočimi dimenzijami, neotipljivi kapital HRP (pri tem smo se omejili na človeški kapital in organizacijsko zmožnost mreženja) ter finančno uspešnost HRP. Oblikovani teoretični konceptualni model smo empirično preverili na vzorcu HRP s sedežem v Republiki Sloveniji. Rezultati raziskave so potrdili zanesljivost in kakovost oblikovanega teoretičnega konceptualnega modela. S SEM smo prav tako ugotovili, da podjetniška naravnanost statistično značilno in pozitivno oblikuje zaznano dostopnost do različnih virov financiranja in vpliva na implementacijo ukrepov, ki jih podjetja izvedejo, da bi premagala omejitve pri financiranju. Rezultati nakazujejo, da konstrukt neotipljivi kapital HRP kot celota nima statistično značilnega vpliva na implementacijo ukrepov in na zaznano dostopnost do različnih virov financiranja, pri ločeni obravnavi faktorjev pa je mogoče zaznati statistične vplive na zaznano dostopnost do finančnih virov in implementirane ukrepe, predvsem v povezavi z organizacijsko zmožnostjo mreženja. Implementirani ukrepi za premagovanje omejitev pri financiranju bodo statistično značilno in pozitivno oblikovali zaznani dostop do virov financiranja. Oba omenjena konstrukta (zaznana dostopnost do virov financiranja in implementirani ukrepi) bosta tudi statistično značilno in pozitivno vplivala na zaznano finančno uspešnost podjetja. Predstavljeni rezultati so koristni tako za podjetja kot tudi za potrebe podjetniške politike, ki se ob morebitni bližajoči se krizi vse bolj posveča ustvarjanju razmer za doseganje zdrave hitre rasti, in to ob osredotočanju na ohranjanje dostopnosti bančnih virov financiranja in širitev vpliva alternativnih finančnih virov. Kljub temu da večina podjetniških politik izhaja iz širšega konteksta (konteksta Evropske unije), je za oblikovane nacionalne politike in iz nje izhajajoče ukrepe prav tako pomembno razumevanje lokalnega konteksta družbene kulture, proizvodnih virov in drugih vplivnih dejavnikov. Ukrepi podjetniške politike, usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti finančnih virov, so lahko usmerjeni v neposredno pomoč (garancije, subvencije, nepovratna sredstva, državni skladi in programi) ali pa se usmerjajo v posredne vplivne dejavnike, za katere raziskave (vključno z raziskavo v doktorski disertaciji) kažejo, da izboljšujejo tako dostop do finančnih virov kakor tudi oblikujejo pogoje za doseganje visoke stopnje rasti. Na podlagi rezultatov doktorske disertacije lahko tako vidimo, katerim vplivnim dejavnikom rasti lahko oblikovalci ukrepov podjetniške politike in tudi sama podjetja posvečajo več pozornosti, če želijo izboljšati dostop do posamezne oblike finančnega vira oziroma finančno uspešnost podjetij.
Ključne besede: hitro rastoče podjetje, podjetniška naravnanost, neotipljivi kapital, finančni viri, finančne prepreke, finančna uspešnost, modeliranje s strukturnimi enačbami
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 291; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

4.
Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo
Nives Lužar, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Optimizacija obratnega kapitala v podjetju sij metal ravne, d.o.o.
Vanja Lužnic, 2020, magistrsko delo

Opis: Pomen obratnega kapitala in njegova optimizacija je vse pomembnejša tema tako v večjih gospodarskih družbah kot tudi med akademiki. Učinkovito upravljanje z obratnim kapitalom lahko ima pozitivne učinke tako na likvidnost podjetja kot tudi na njegovo dobičkonosnost. V magistrskem delu smo predstavili podjetje SIJ Metal Ravne in njegov obratni kapital. Preučili smo, kako optimizirati obratni kapital na primeru podjetja SIJ Metal Ravne, ter obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne primerjali z njegovimi največjimi konkurenti. Za primerjavo smo uporabili krogotok denarja ter njegove tri komponente – dni vezave terjatev do kupcev, dni vezave zalog ter dni vezave obveznosti do dobaviteljev. Optimiziran obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne smo z dejanskim obratnim kapitalom primerjali s pomočjo kazalnikov obratnega kapitala, in sicer s kratkoročnim koeficientom, pospešenim koeficientom, kapitalsko intenzivnostjo neto obratnega kapitala ter koeficientom obračanja neto obratnega kapitala. S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije smo ugotavljali, če je obratni kapital v pozitivni korelaciji z donosnostjo sredstev in dobičkonosnostjo kapitala. Pripravili smo tudi predlog ukrepov za izboljšanje obratnega kapitala v podjetju SIJ Metal Ravne.
Ključne besede: obratni kapital, optimizacija obratnega kapitala, krogotok denarja, kazalniki obvladovanja obratnega kapitala, dobičkonosnost podjetja.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 242; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Kapital, Habitus und Feld in der Korrespondenz von Fritz H. Landshoff (1922–1943)
Katja Časar, 2017, magistrsko delo

Opis: Die vorliegende Magisterarbeit beschäftigt sich mit der Inszenierung der drei Bourdieu’schen Konzepte Kapital, Habitus und Feld in der Korrespondenz von Fritz H. Landshoff (1901–1988) im Zeitraum von 1922 bis 1943. Landshoff war ein deutsch-jüdischer Verleger, der 1933 freiwillig ins Exil nach Holland ging, wo er zum Direktor des deutschen Querido Verlags wurde und seinen Beruf als Verleger weiter ausüben konnte. Während sich Landshoff 1940 in England befand, annektierte Deutschland Holland und so begann sein zweites Exil. Ein Jahr später begann sein drittes Exil, als er aus England durch Mexico in die Vereinigten Staaten einwanderte. Während dieser Zeit veröffentlichte er ununterbrochen die deutschen Bücher, die nach der Logik des nazistischen Regimes ‚nicht-rein‘ und ‚unerwünscht‘ waren und versuchte im Exil, die deutsche Literatur zu etablieren und zu verbreiten. Eine der zentralen Schlussfolgerungen aus der Briefforschung ist es, dass Landshoff einen widerständigen Habitus gegenüber dem nationalpolitischen Feld, seiner Logik und Anforderungen entwickelte. Die untersuchten Briefe zeigen auch die Dominanz des politischen Feldes und dessen Tyrannei gegenüber der deutschen Exilliteratur und den deutschen Exilautoren. Die Dynamik und Logik des nationalsozialistischen Regimes stellte zwar für Landshoff eine große Herausforderung und Gefahr dar, aber er blieb seiner ideellen, kulturellen und beruflichen Gesinnung treu: Mit der Leitung des deutschen Querido Verlags trug er beachtlich zur Erhaltung der deutschen Exilliteratur vor und während des Zweiten Weltkriegs bei und ermöglichte literarische und politische Tätigkeit vieler Exilautoren: Unter denen waren Vicki Baum, Alfred Döblin, Lion Feuchtwanger, Hermann Kesten, Heinrich Mann, Klaus Mann, Joseph Roth, Arnold Zweig u. a. Zusammen mit den Exilverlagen Allert de Lange und Bermann-Fischer versuchte er, die deutschen Bücher auch im englischsprachigen Raum durchzusetzen, was ihm wegen der enormen Verluste des Verlags nicht geling. Die untersuchten Briefe markieren für die Geschichte der Menschheit einschneidende Ereignisse und sind daher vom historischen, soziologischen und literarischen Blickwinkel für den heutigen Leser von großem Interesse. Die Erhellung der Briefe unter dem literatursoziologischen Gesichtspunkt lässt die Merkmale von Kapitalformen, Habitus und Feldern und die Relationen zwischen ihnen sowie deren Anwendung in der literaturwissenschaftlichen Praxis in Erscheinung treten.
Ključne besede: Fritz H. Landshoff, Querido Verlag, die Sammlung, ökonomisches Kapital, kulturelles Kapital, soziales Kapital, symbolisches Kapital, Habitus, gespaltener Habitus, das literarische Feld, das politische Feld, Theorie und Geschichte des deutschen Briefes in der Neuzeit, der literarische Brief, der literarisierte Brief.
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala
Metka Mokotar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom. V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti. V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda. Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav. Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu. V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Ključne besede: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 450; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

9.
Primerjava poenostavljenega in popolnega pristopa vpogleda kolektivnih naložbenih podjemov
Alja Valenti, 2019, magistrsko delo

Opis: S Solvetnostjo II je za sklade prišla v veljavo nova zakonska zahteva, ki govori o nadziranju tržnih tveganj skladov z izračunavanjem solventnostnih kapitalskih zahtev tržnega modula ob upoštevanju strukture skladov in njihovih naložb, ki pripomore k znižanju solventnostnih kapitalskih zahtev zavarovalnic. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali je za zavarovalnico dovolj dobro, da za izračun solventnostnih kapitalskih zahtev uporabi poenostavljen pristop vpogleda ali pa da z dodatnimi stroški pridobi podatke, ki so potrebni za izvedbo popolnega pristopa vpogleda. Raziskava je pokazala, da lahko postavljeno hipotezo, da s popolnim pristopom vpogleda dosežemo nižjo solventnostno kapitalsko zahtevo tržnega modula, zavrnemo. Postavljeno hipotezo, da je poenostavljen pristop vpogleda zadosten za izračun solventnostne kapitalske zahteve tržnega modula pa lahko potrdimo, saj se nam je v primeru popolnega pristopa vpogleda zaradi tujih naložb le še dodatno umetno povečala kapitalska zahteva valutnega tveganja.
Ključne besede: pristop vpogleda, kolektivni naložbeni podjemi, zahtevani solventnostni kapital tržnega tveganja
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 521; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

10.
Kulturni kapital staršev in starševska učna pomoč kot napovednika šolske uspešnosti otroka v osnovni šoli
Sara Hašaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil osvetliti vlogo starševske učne pomoči pri reprodukciji družbene neenakosti v Sloveniji, pri čemer sem se glede družbenega položaja staršev osredotočila na njihov kulturni kapital. Slednjega sem ugotavljala na osnovi najvišje dosežene formalne izobrazbe obeh staršev in glede na obseg kulturne potrošnje celotne družine. Dodatno je bil cilj preučiti, kakšno je mnenje učiteljev glede pomena in vpliva starševske učne pomoči otroku.
Ključne besede: starševska učna pomoč, kulturni kapital, učna uspešnost
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 546; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (558,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici