| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 364
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Plačna vrzel med spoloma : primerjava, stanje in teoretske razlage na vzorcu desetih evropskih držav
Urška Bezjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava plačno vrzel med spoloma, pri čemer sta predstavljeni prilagojena in neprilagojena razlika v plačilu med spoloma ter najpogostejši pristop, imenovan Blinder-Oaxaca. Empirični del naloge je sestavljen iz sekundarnih podatkov. Z njim smo želeli ugotoviti stanje v zadnjih treh desetletjih in trenutno stanje v desetih izbranih državah (Estonija, Češka, Nemčija, Švedska, Norveška, Danska, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Slovenija). Najbolj izstopa Estonija, saj ima v vseh izbranih letih največjo plačno vrzel med spoloma; skandinavske države imajo v povprečju večjo plačno vrzel kot balkanske države; Slovenija pa ima eno najnižjih vrednosti v Evropski uniji (nižjo ima še Romunija). S predstavitvijo treh najbolj znanih teorij (teorija človeškega kapitala, poklicne segregacije in diskriminacije) smo ugotovili, da ni enotnega soglasja o tem, kateri dejavniki so povzročili ali povzročajo razliko v plačilu med spoloma. Priznano je bilo, da so vsi omenjeni dejavniki medsebojno odvisni ter lahko sooblikujejo drug drugega. Zaključili smo z možnostmi in politikami za odpravo plačne vrzeli med spoloma, pri čemer smo izpostavili transparentnost plačil, ki lahko omogoča učinkovito uporabo načela enakega plačila v praksi. Vendar še ni dovolj raziskav, ki bi pokazale dejanski učinek tega ukrepa na plače in rezultate zaposlovanja.
Ključne besede: Razlika v plačilu med spoloma, evropske države, človeški kapital, transparentnost plačil.
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
Varstvo upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo s poudarkom na institutu kapitalskega posojila : magistrsko delo
Anamarie Potrč, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Ključne besede: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pogledi različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja
Jernej Jerebic, 2022, diplomsko delo

Opis: Zagonska podjetja so inovacijsko gnana podjetja, ki razvijajo nove izdelke in storitve s potencialom za trženje in eksponentno rast na globalnih trgih. Da je lahko zagonsko podjetje uspešno, potrebuje kompetentno podjetniško ekipo in produkt, ki si ga želi veliko število odjemalcev. Zagonska podjetja so značilna po tem, da se razvijajo in rastejo zelo hitro, to rast pa je potrebno že v zgodnjih fazah delovanja financirati s strani zunanjih virov financiranja. Start-up podjetje se lahko financira s strani dolžniškega ali lastniškega kapitala. Dolžniški kapital predstavljajo banke, ki z zagonskimi podjetji sklenejo upniško razmerje, ki se konča z odplačilom dolga, vključno z obrestmi. Viri lastniškega kapitala pa ne pričakujejo vračila glavnice in obresti, temveč postanejo solastniki podjetja in pričakujejo rast podjetja ter ustrezen donos, ki ga bodo čez nekaj let realizirali kot kapitalski dobiček. Za pridobivanje investicije mora zagonsko podjetje pripraviti poslovni načrt, obsežni pisni dokument, ki ga pripravi podjetnik in zajema vse zunanje in notranje elemente, ki so vpleteni v začetek novega posla. Poslovni načrt mora odgovoriti na vprašanja o trenutni situaciji podjetja, njihovih načrtih za prihodnost in postopek, kako bodo zadane cilje dosegli. Na podlagi pripravljenega poslovnega načrta bodo investitorji odločali, ali bodo v zagonsko podjetje investirali. Različni tipi investitorjev imajo drugačne kriterije za investicije, to pa pomeni, da se njihov pogled na poslovni načrt zagonskega podjetja razlikuje − in v diplomski nalogi obravnavamo ravno te poglede. Diplomsko delo je sestavljeno iz sedem poglavij. V uvodnem delu obravnavamo problem, namen, cilje in hipoteze diplomske naloge, nadaljujemo pa z omejitvami in metodami, ki jih uporabimo. Sledi definiranje delovanja zagonskih podjetij in primerjava s tradicionalnimi podjetji, kamor vključimo tudi faze investiranja v zagonska podjetja. Tretje poglavje je namenjeno poslovnim načrtom, kjer obravnavamo vlogo in pomen poslovnega načrta. Četrto poglavje podrobno ugotavlja vire financiranja zagonskih podjetij. Najprej se lotimo sklade tveganega kapitala in poslovne angele, ki skupaj tvorijo predstavnike tveganega kapitala, pozneje pa banke kot vir dolžniškega kapitala. V petem poglavju analiziramo poglede različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja. Šesto poglavje je namenjeno praktičnemu delu diplomske naloge, v katerem na podlagi intervjujev z ustanovitelji zagonskih podjetij primerjamo njihove izkušnje pridobivanja investicij s teoretičnimi izhodišči iz prejšnjih poglavij. Diplomsko nalogo zaključujemo z razpravo o ugotovitvah in sklepom.
Ključne besede: zagonska podjetja, investitorji, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, banke, poslovni načrt, tvegani kapital, lastniški kapital, dolžniški kapital
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 691; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Korelacija med kulturnim kapitalom in učenjem tujega jezika angleščine
Jerneja Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem magistrskem delu je obravnavana korelacija med kulturnim kapitalom in učenjem tujega jezika angleščine. Naloga vsebuje dva sestavna dela. Prvi se ukvarja s teoretičnim ozadjem vezanim na koncept kulturnega kapitala. Poleg tega je poudarek na učenju angleškega jezika ter drugih faktorjih, ki poleg kulturnega kapitala vplivajo na uspešno osvajanje tujega jezika Angleščine. Drugi sestavni del obsega predstavitev ter interpretacijo rezultatov praktičnega dela. Slednji sloni na analizi rezultatov ankete, ki je bila izvedena v okviru pouka angleščine pri učencih 7., 8., in 9. razreda osnovne šole. Primarni cilj zaključnega dela je ugotoviti, ali med kulturnim kapitalom in učenjem angleškega jezika obstaja pozitivna korelacija. Na podlagi številnih obstoječih raziskav iz področja kulturnega kapitala v povezavi z izobraževanjem predvidevamo, da pozitivna korelacija obstaja. Kljub številnim raziskavam o vplivu kulturnega kapitala na uspeh v izobraževanju še doslej ni bilo študije, ki bi se podrobneje ukvarjala med povezavo kulturnega kapitala v povezavi z učenjem tujega jezika. Cilj je ugotoviti, kako močna je ta povezava ter ali se razlikuje od splošne povezave med kulturnim kapitalom in šolskim uspehom.
Ključne besede: Bourdieu, kulturni kapital, angleščina, tuji jeziki, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Obdavčitev dobička iz kapitala po ZDoh-2 : magistrsko delo
Žan Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Dobiček iz kapitala zakon uvršča v širšo kategorijo dohodkov iz kapitala, ki predstavljajo relativno novost v slovenskem davčnem sistemu. Zakonodajalec je za obdavčitev dohodkov iz kapitala predvidel t. i. cedularni način obdavčitve. Dobiček iz kapitala zakon opredeljuje kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot sta zlasti prodaja ali menjava kapitala. Zakon vsebuje različne določbe, ki v praksi zagotavljajo neobdavčenost določenih transakcij s kapitalom. Kot obliko davčne olajšave je šteti tudi institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti. Tehnična narava določb o obdavčitvi kapitala (in v glavnem dohodninskega zakona kot takega) dopušča kaj malo možnosti različne razlage in aplikacije vsebujočih pravil, kar je ključno za zadoščenje načela pravne varnosti.
Ključne besede: dobiček, kapital, dohodnina, davek, davčna stopnja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (501,87 KB)

6.
Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitala
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
Model ugotavljanja vpliva zaznane dostopnosti izbranih dejavnikov rasti na uspešnost hitro rastočih podjetij
Blaž Frešer, 2020, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je na osnovi pregleda literature in opravljene empirične raziskave testirati konceptualni model, ki povezuje multidimenzionalne spremenljivke – dejavnike, ki vplivajo na zaznano dostopnost do različnih oblik financiranja in na ukrepe, ki jih HRP izvajajo ob zaznanih omejitvah pri financiranju, oziroma ukrepe, ki jih izvajajo, da bi si zagotovila optimalen dostop do finančnih virov in posledično vpliv na svojo finančno uspešnost. Da bi temeljni cilj doktorske disertacije lahko dosegli, smo proučili in na podlagi obstoječih definicij HRP opredelili kot dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo, inovirajo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco, saj njihov cilj ni preživeti, temveč uspeti (tudi s finančnega vidika). Prav tako smo teoretično opredelili koncepte podjetniške naravnanosti s pripadajočimi dimenzijami, neotipljivi kapital HRP (pri tem smo se omejili na človeški kapital in organizacijsko zmožnost mreženja) ter finančno uspešnost HRP. Oblikovani teoretični konceptualni model smo empirično preverili na vzorcu HRP s sedežem v Republiki Sloveniji. Rezultati raziskave so potrdili zanesljivost in kakovost oblikovanega teoretičnega konceptualnega modela. S SEM smo prav tako ugotovili, da podjetniška naravnanost statistično značilno in pozitivno oblikuje zaznano dostopnost do različnih virov financiranja in vpliva na implementacijo ukrepov, ki jih podjetja izvedejo, da bi premagala omejitve pri financiranju. Rezultati nakazujejo, da konstrukt neotipljivi kapital HRP kot celota nima statistično značilnega vpliva na implementacijo ukrepov in na zaznano dostopnost do različnih virov financiranja, pri ločeni obravnavi faktorjev pa je mogoče zaznati statistične vplive na zaznano dostopnost do finančnih virov in implementirane ukrepe, predvsem v povezavi z organizacijsko zmožnostjo mreženja. Implementirani ukrepi za premagovanje omejitev pri financiranju bodo statistično značilno in pozitivno oblikovali zaznani dostop do virov financiranja. Oba omenjena konstrukta (zaznana dostopnost do virov financiranja in implementirani ukrepi) bosta tudi statistično značilno in pozitivno vplivala na zaznano finančno uspešnost podjetja. Predstavljeni rezultati so koristni tako za podjetja kot tudi za potrebe podjetniške politike, ki se ob morebitni bližajoči se krizi vse bolj posveča ustvarjanju razmer za doseganje zdrave hitre rasti, in to ob osredotočanju na ohranjanje dostopnosti bančnih virov financiranja in širitev vpliva alternativnih finančnih virov. Kljub temu da večina podjetniških politik izhaja iz širšega konteksta (konteksta Evropske unije), je za oblikovane nacionalne politike in iz nje izhajajoče ukrepe prav tako pomembno razumevanje lokalnega konteksta družbene kulture, proizvodnih virov in drugih vplivnih dejavnikov. Ukrepi podjetniške politike, usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti finančnih virov, so lahko usmerjeni v neposredno pomoč (garancije, subvencije, nepovratna sredstva, državni skladi in programi) ali pa se usmerjajo v posredne vplivne dejavnike, za katere raziskave (vključno z raziskavo v doktorski disertaciji) kažejo, da izboljšujejo tako dostop do finančnih virov kakor tudi oblikujejo pogoje za doseganje visoke stopnje rasti. Na podlagi rezultatov doktorske disertacije lahko tako vidimo, katerim vplivnim dejavnikom rasti lahko oblikovalci ukrepov podjetniške politike in tudi sama podjetja posvečajo več pozornosti, če želijo izboljšati dostop do posamezne oblike finančnega vira oziroma finančno uspešnost podjetij.
Ključne besede: hitro rastoče podjetje, podjetniška naravnanost, neotipljivi kapital, finančni viri, finančne prepreke, finančna uspešnost, modeliranje s strukturnimi enačbami
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 1463; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

8.
Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo
Nives Lužar, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Ključne besede: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
Optimizacija obratnega kapitala v podjetju sij metal ravne, d.o.o.
Vanja Lužnic, 2020, magistrsko delo

Opis: Pomen obratnega kapitala in njegova optimizacija je vse pomembnejša tema tako v večjih gospodarskih družbah kot tudi med akademiki. Učinkovito upravljanje z obratnim kapitalom lahko ima pozitivne učinke tako na likvidnost podjetja kot tudi na njegovo dobičkonosnost. V magistrskem delu smo predstavili podjetje SIJ Metal Ravne in njegov obratni kapital. Preučili smo, kako optimizirati obratni kapital na primeru podjetja SIJ Metal Ravne, ter obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne primerjali z njegovimi največjimi konkurenti. Za primerjavo smo uporabili krogotok denarja ter njegove tri komponente – dni vezave terjatev do kupcev, dni vezave zalog ter dni vezave obveznosti do dobaviteljev. Optimiziran obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne smo z dejanskim obratnim kapitalom primerjali s pomočjo kazalnikov obratnega kapitala, in sicer s kratkoročnim koeficientom, pospešenim koeficientom, kapitalsko intenzivnostjo neto obratnega kapitala ter koeficientom obračanja neto obratnega kapitala. S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije smo ugotavljali, če je obratni kapital v pozitivni korelaciji z donosnostjo sredstev in dobičkonosnostjo kapitala. Pripravili smo tudi predlog ukrepov za izboljšanje obratnega kapitala v podjetju SIJ Metal Ravne.
Ključne besede: obratni kapital, optimizacija obratnega kapitala, krogotok denarja, kazalniki obvladovanja obratnega kapitala, dobičkonosnost podjetja.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1043; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 1.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici