| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
FUNKCIONALIZACIJA BOMBAŽNIH VLAKEN S KARBOKSIMETILCELULOZO
Mitja Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Bombaž je zaradi svojih lastnosti vsestransko uporaben. Neželene lastnosti, kot so krčenje, hidrofilnost/hidrofobnost in gorljivost, se lahko z različnimi plemenitilnimi postopki zmanjšajo. Na področju celuloznih materialov je znanih precej postopkov modifikacij z namenom spremembe funkcionalnosti celuloze. Mnogi postopki so okolju neprijazni, ali pa vodijo k neobstojnosti končnih materialov in k sočasnemu poslabšanju mehanskih lastnosti, kar zmanjšuje stopnjo uporabnosti končnega produkta. Obdelava celuloze z različnimi polisaharidi za dosego večje funkcionalnosti omogoča široko uporabnost končnega produkta. S kontroliranim spreminjanjem površinske funkcionalnosti vlaken je mogoče razviti učinkovitejše pogoje obdelave in s tem povečati izkoristek pomožnih sredstev in kemikalij ob povečani ali vsaj ohranjeni kakovosti končnega izdelka. V diplomski nalogi smo skušali dognati kako funkcionalizacija oz. modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo vpliva predvsem na uporabne lastnosti bombaža, kot sta celokupni naboj vlaken ter hidrofilnost, hkrati pa podati ugotovitev, kako omenjena funkcionalizacija vpliva na uporabne lastnosti bombažnih vlaken. Rezultati so vzpodbudni, saj uporabljena topokemijska modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo daje očitno zelo plodne rezultate. Je metoda, ki sočasno z zvišanjem celokupnega naboja ter hidrofilnega značaja vlaken, ohranja tudi nekatere mehanske lastnost vlaken. Glede na to, da so našteti parametri gonilna sila adsorptivnosti vlaken, je moč pričakovati izboljšano adsorpcijsko kapaciteto le-teh za številne specifične substrate, predvsem tiste kationskega značaja.
Ključne besede: bombažna vlakna, tenziometrija, stični kot, mehanske lastnosti, sorpcijske lastnosti, funkcionalizacija, konduktometrična titracija, naboj bombažnih vlaken, topokemijska modifikacija bombaža, adsorpcijska kapaciteta vlaken
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2218; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (814,46 KB)

7.
Vpliv funkcionalizacij in struktur metakrilatnih monolitov na pretočnosti in kapacitete za različno velike molekule
Vida Frankovič, 2009, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih desetletjih je bilo veliko narejeno na področju priprave in izboljšave kromatografskih nosilcev za doseganje čim boljše ločbe biomolekul. Convection Interaction Media (CIM) ionsko-izmenjevalni metakrilatni monolitni kromatografski nosilci vedno bolj pridobivajo na pomenu pri hitrih ločbah in čiščenju velikih biomolekul, kot so večji proteini, DNA, virusi, bakteriofagi, itd. Zaradi njihove posebne odprto-porozne strukture, ki omogoča hitro izmenjavo molekul med mobilno in stacionarno fazo na osnovi konvektivnega prenosa, izkazujejo pretočno neodvisno ločbo in dinamično vezno kapaciteto. Velikost por monolitnih nosilcev igra zelo pomembno vlogo pri ločevanju različno velikih molekul. Pore morajo biti dovolj velike, da omogočajo neovirano vezavo in ločbo biomolekul določene velikosti. Velike molekule se lahko v premajhnih porah ujamejo in zamašijo pretočne kanale, kar se lahko odrazi v manjših izkoristkih pri ločevanju in čiščenju. Poleg tega lahko zaradi zamašitve tlak na nosilcu močno naraste in pride do fizičnih poškodb le tega. Pri izbiri nosilca z določeno velikostjo por je potrebno biti pazljiv, saj se lahko vezna kapaciteta zmanjša na račun večjih por, zaradi zmanjšanja specifične površine. Predmet mojega doktorskega dela je bil najti ustrezen način funkcionalizacije površine por monolita, ki bo zagotavljala zvišanje kapacitete biomolekul ob čim nižjem padcu tlaka. Najpogostje se v ta namen uporablja uvajanje polimernih verig (lovk) s tehniko pripajanja (graftiranje). Rezultati doktorske disertacije so pokazali najmanj dva do tri kratno povišanje dinamične vezne kapacitete za številne različno velike molekule, vključno s plazmidno DNA na graftiranih monolitnih nosilcih. Čeprav graftiranje na površino metakrilatnih monolitov povzroča nižjo prepustnost, je njihova kapaciteta mnogo višja od ne-graftiranih monolitov, ki imajo isto prepustnost pri enakih pogojih. Zaradi dokazanih pretočno neodvisnih lastnosti, lahko graftirani metakrilatni monoliti postanejo primerna izbira za čiščenje različno velikih molekul. Izboljšanje procesov čiščenja biomolekul je mogoče na področju produktivnosti, selektivnosti in enostavnejše uporabe. Idealno so vse tri karakteristike zajete v enem samem kromatografskem nosilcu, kar omogoča čiščenje v enem samem kromatografskem koraku. Z graftiranjem hidrofobnih linearnih verig in naknadno pretvorbo preostalih epoksi v anionske skupine nam je uspelo pripraviti monolit z mešanimi adsorpcijskimi lastnostmi, ki se je izkazal kot učinkovit v procesu čiščenja pDNA.
Ključne besede: graftiranje (pripajanje), funkcionalizacija, CIM monoliti, anionsko-izmenjevalni kromatografski nosilci, DEAE, padec tlaka, prepustnost, dinamična vezna kapaciteta, proteini, pDNA, število veznih mest (z-faktor), kombinirani monoliti
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 3642; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
SPIROMETRIJA
Mojca Žunkovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam metodo za merjenje pljučnih volumnov in pretokov - spirometrijo. Najprej na kratko predstavim mehaniko dihanja z vidika fizike. Nato pojasnim spirometrijo in metode, ki se uporabljajo pri spirometriji. S pomočjo anemometra izvedem meritev pljučne funkcije. Omenjena priprava je zgrajena iz pihalne cevi in anemometra, ki deluje na principu »vroče žice«. Ker je težava pri večini anemometrov ta, da imajo prepočasen čas zajemanja vrednosti in so rezultati lahko nenatančni, smo naše izmerjene vrednosti primerjali z meritvami v pulmološki ambulanti, ki jih je izvedla zdravnica, specialistka pulmologije. Na ta način smo lahko ovrednotili natančnost naših izmerjenih podatkov.
Ključne besede: spirometrija, spirometer, pljučni volumen, pljučna kapaciteta, anemometer
Objavljeno: 04.01.2010; Ogledov: 4684; Prenosov: 846
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

9.
IZRABA KAPACITET SLOVENSKEGA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA
Marija Kink, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Železnica je bila od nekdaj povezana z gospodarstvom v vseh državah, ki je sledilo nekemu splošnemu razvoju. Vendar so temu razvoju težje sledile železnice, saj potrebujejo daljši čas za prilagoditev. Tako so železnice doživele malo sprememb, gospodarstvo pa se je skozi leta povsem spremenilo. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. Prvi del zajema teoretične osnove o SŽ ter kapaciteti, v drugem delu sledi posnetek trenutnega stanja, v tretjem delu so nato podani predlogi za izboljšanje dejanske izrabe kapacitet. Diplomska naloga torej zajema kratek opis SŽ, kateremu je dodano tudi poglavje o tujih operaterjih na slovenskih progah. Seveda sta najpomembnejši poglavji o kapaciteti in njeni izrabi. Temu sledijo rezultati in predlogi za nadaljnje delo, v zadnjem poglavju pa so opisani pogoji za uvedbo predlogov in podane možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: železniški promet, železniški transport, železniška infrastruktura, liberalizacija železniških trgov, kapaciteta slovenskega železniškega omrežja
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1489; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1000,78 KB)

10.
KAPACITETA IN PROMETNA VARNOST NOVIH TIPOV KROŽNIH KRIŽIŠČ
Denis Vogrinčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Rast prometa, sodobnješa prevozna sredstva in vse višje prometno varnostne in okoljske zahteve, postavljajo pred načrtovalce vedno nove izive. Nekatere preverjene rešitve, razvite pred časom, se v tako spremenjenih okoliščinah kažejo kot manj uspešne in zahtevajo določeno nadgradnjo. V praksi je tako mogoče med drugim zaznati tudi nove infrastrukturne rešitve. Ena od teh rešitev so tudi novi tipi krožnih križišč, natančneje krožno križišče s spiralnim potekom krožnega vozišča, ki ga podrobneje predstavljam v svojem diplomskem delu. Krožno križišče s spiralnim potekom krožnega vozišča bistveno zmanjša povprečne zamude prometnega toka in poveča kapaciteto krožnega križišča. Tudi na področju varnosti je mogoče zaznati pozitivne učinke, saj je število konfliktnih točk v teh krožnih križiščih znatno nižje, kot v klasičnih krožnih križiščih.
Ključne besede: Novi tipi krožnih križišč, krožno križišče s spiralnim potekom krožnega vozišča, kapaciteta, varnost
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2158; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici