| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Susanna Moodie and the slave girl
Michelle Gadpaille, 2009, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: kanadska književnost, tema suženjstva, fikcija, Canadian literature, theme of slavery, fiction
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 406; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

2.
3.
And the Journey Prize goes to ---
Tjaša Mohar, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Kratka zgodba je priljubljena literarna zvrst v Kanadi. Njeni začetki segajo v prvo polovico 19. stoletja. Danes k njeni razširjenosti pripomorejo številne literarne revije in natečaji, ki spodbujajo mlade obetajoče pisatelje. Eden takšnih natečajev je natečaj za nagrado Journey Prize, ki jo podeljujejo od leta 1989. Založniška hiša McClelland & Stewart vsako leto izda antologijo kratkih zgodb Journey Prize Stories, med katerimi je najboljša nagrajena. Članek ponuja vpogled v kratke zgodbe, ki so prejele to nagrado v letih 2003, 2005, 2006, 2007 in 2008. Posebna pozornost je namenjena podobnostim med njimiin vprašanju, na kakšen način zgodbe sledijo tradiciji te zvrsti v Kanadi oziroma jo presegajo. Odgovoriti želimo tudi na vprašanje, ali obstaja recept za pisanje zmagovalne kratke zgodbe. Z raziskavo ugotovimo, da najdemo podobnosti predvsem med tremi kratkimi zgodbami, katerih avtorice so ženske, in med zgodbama, ki sta ju napisala moška. Ženske avtorice opisujejo žensko izkušnjo in ženski pogled na svet ter obravnavajo teme, značilne za žensko literaturo. Njihova težnja po ponotranjenju in poudarek na čustvih, občutkih in razmišljanju - kar je še posebej vidno v eni od zgodb - kažeta na podobnost z deli velikih avtoric kanadske kratke zgodbe Mavis Gallant, Alice Munro in Margaret Atwood. Zgodbi, ki sta ju napisala moška, imata moška pripovedovalca in obravnavata teme, značilnejše za moški svet; poudarek je na zunanjem dogajanju in ne na čustvih in občutkih. Ne glede na takšno razdelitev pa lahko zgodbe označimo za realistične, saj govorijo o vsakdanjem življenju in tako nadaljujejo tradicijo realistične kanadske kratke zgodbe. Različni pristopi k obravnavanim temam in različne pripovedne tehnike, v katerih so zgodbe napisane, pa vendar kažejo na njihovo inovativnost in svežino ter potrjujejo dejstvo, da se ta literarna zvrst nenehno razvija.
Ključne besede: kanadska književnost, kratke zgodbe, literarne nagrade
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 702; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Kratka proza Alice Munro v slovenskem literarnem in kulturnem prostoru
Tjaša Mohar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Kanadska pisateljica Alice Munro, mojstrica sodobne kratke proze in prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 2013, je pozornost literarnih kritikov v svoji domovini pritegnila že leta 1968 z objavo svoje prve zbirke kratkih zgodb. V dolgoletni pisateljski karieri je izdala štirinajst zbirk kratkih zgodb, za katere je prejela številne pomembne književne nagrade, med drugim leta 2009 mednarodno nagrado man booker za življenjsko delo. Številne njene zbirke so postale mednarodne prodajne uspešnice, v Sloveniji pa je bila popolnoma spregledana vse do leta 2003, ko je bila v slovenščino prevedena ena izmed njenih zgodb, šele leta 2010 pa sta bili v slovenščino v celoti prevedeni dve njeni zbirki. Potem ko je avtorica leta 2013 prejela Nobelovo nagrado, smo poslovenili še dve njeni zbirki. Osrednje vprašanje, na katerega želi odgovoriti disertacija, je, zakaj je bila Alice Munro v Sloveniji tako dolgo spregledana. Naša predpostavka je, da se razlogi za to skrivajo tako v specifikah njene pisave kot v posebnostih slovenskega kulturnega in literarnega prostora. Pisavo Alice Munro odlikujejo dovršen literarni slog, zapletene pripovedne tehnike, »regionalizem« in osveščenost glede ženskega vprašanja. Zaradi omenjenega je prenos njenih del v slovenski kulturni in literarni prostor problematičen, še posebej zaradi drugačnega razvoja zvrsti kratke zgodbe pri nas, drugačne tradicije ženske književnosti, ki je povezana z družbenopolitično preteklostjo tega prostora, ter zaradi posebnosti slovenske prevajalske in založniške politike, ki igrata pomembno vlogo pri odločanju o tem, kateri tuji avtorji bodo prevedeni v slovenščino.
Ključne besede: Alice Munro, kanadska književnost, kratka zgodba, sprejemanje, književni prevod
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 648; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
Stories behind the dining table: the meaning and use of food in selected prose fiction by Alice Munro and Margaret Atwood
Lucija Dežan, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in rabo hrane v izbranih delih kanadskih pisateljic Alice Munro in Margaret Atwood. V analizo sta zajeta dva romana Atwoodove, in sicer The Edible Woman in Lady Oracle (Preročišče), Alice Munro pa je znana kot avtorica kratkih zgodb, zato analiza njenih del zajema deset kratkih zgodb iz treh različnih zbirk: Too Much Happiness (Preveč sreče), Who do You Think You Are? in The View from Castle Rock (Pogled z grajske pečine). Prvi del magistrske naloge obravnava raznolike vloge, ki jih ima hrana v vsakdanjem življenju. S pomočjo znanstvenih člankov, literarnih esejev, doktorskih disertacij in konferenčnih prispevkov je hrana v tem delu razdeljena na štiri ključna področja oziroma kategorije: i) hrana kot orodje nege, skrbi in seksualnosti, ii) hrana kot del zahodne kulture, iii) hrana kot pomembna sestavina družabnih dogodkov ter iv) hrana kot izraz moči in nadzora. V povezavi z nego in skrbjo je hrana obravnavana predvsem skozi dojenje, materinsko skrb ter socializacijo žensk, ki stremi k skrbi za druge. Pri seksualnosti se preučuje ustvarjanje erotičnega vzdušja, zapeljevanje s pomočjo hrane ter seksualna konotacija različnih prehranskih izdelkov. Znotraj kategorije hrane kot sestavine zahodne kulture so izpostavljeni problemi oglaševanja, ki ustvarjajo pritisk, povezan s telesno samopodobo posameznika, ter vplivajo na negativno dojemanje debelosti. Na kratko je predstavljeno tudi razlikovanje med tipično moško (meso) in žensko (zelenjava) hrano, izpostavljen pa je tudi vpliv hrane na razvrščanje ljudi glede na njihov socialni status. Pri kategoriji, ki se osredotoča na hrano kot element družabnih dogodkov, je preučevana vloga obrokov pri ustvarjanju družinske dinamike, vzdrževanju ritualov ter družbenega reda. Različni družabni dogodki, povezani s hrano (na primer slavnostne večerje, zabave s koktajli ali družinski pikniki), namreč namigujejo na različne stopnje bližine. Izpostavljena je vloga skupnih obrokov, ki utrjujejo skupinsko pripadnost ter spodbujajo upoštevanje pravil; ta služijo tudi kot sredstvo discipliniranja posameznika. Znotraj zadnje kategorije, ki preučuje vlogo hrane kot izraz moči, je pozornost osredotočena na razmerja med spoloma, razdelitev nalog (na primer, kdo pripravlja hrano, kdo plača večerjo, kje kdo sedi) ter moč družbenega pritiska, ki vpliva na oba spola in utrjuje sledenje tradicionalnim družbenim vlogam v kuhinji.
Ključne besede: hrana, književnost, kanadska književnost, kultura
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (628,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici