1. Vpliv različnih dramskih tehnik na razumevanje pravljic pri učencih s posebnimi potrebami : magistrsko deloMateja Vrečič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv različnih dramskih tehnik na razumevanje pravljic pri učencih s posebnimi potrebami smo v teoretičnem delu opredelili pomen pravljic za otroke, raziskali smo značilnosti slikanic, kamišibaja in pripovedovanj s pomočjo lutk in ilustracij. Za vsako uporabljeno dramsko tehniko smo poiskali pozitivne vidike, ki vplivajo na razumevanje predstavljenega pri otrocih s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo predstavili tudi posebne potrebe, ki jih imajo sodelujoči učenci.
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, pri čemer smo uporabili strukturirani intervju in opazovalni list. Za omenjene raziskovalne metode smo se odločili zato, da bi dobili čim bolj natančne odgovore, saj je potrebno upoštevati, da gre za populacijo (sodelujočih) otrok, ki imajo znižane intelektualne sposobnosti.
Rezultati so pokazali, da se pripovedovanje ob ilustracijah najbolje obnese pri učenki s primanjkljaji na čustveno-vedenjskem področju in učencu z motnjo avtističnega spektra. Kamišibaj se je najbolje izkazal pri učencih z motnjami v duševnem razvoju in zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami. Dramska tehnika pripovedovanja pravljice ob uporabi lutk pa se je najboljše izkazala pri učencih z več motnjami, in sicer pri učencih z zmerni motnji v duševnem razvoju, učencih z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolnem otroku ter pri učenki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.
Ključne besede: kamišibaj, lutke, ilustracije, lahko branje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (4,09 MB) |
2. Kamišibaj v vrtcu : zaključno deloAnamari Hrastnik, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Kamišibaj v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo dali poudarek na temo gledališča in značilnosti pripovedovalske tehnike kamišibaj.
Teoretičnem delu sledi empirični del, kjer smo grafično predstavili rezultate ankete,izvedene med strokovnimi delavci. Poleg ankete smo izvedli dejavnost s kamišibajem. Podani so rezultati in odzivi otrok klasičnega pripovedovanja in pripovedovanja s kamišibajem. Dejavnost z otroki smo izvedli v starostni skupini 4-5 let. Na začetku tedna smo pripovedovali zgodbo ob knjigi, ob koncu tedna pa smo izvedli pripovedovanje ob kamišibaju. Po pripovedovanju je sledil razgovor z otroki in predstavitev kamišibaja ter nato še individualni pogovor. Predstavili smo rezultate in najpogostejše odgovore. Strokovnemu osebju (vzgojiteljem/icam) smo podali anketo, kjer so bila vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Odgovore strokovnih delavcem smo predstavili s pomočjo grafov. Strokovni delavci poznajo tehniko pripovedovanja s kamišibajem, vendar si želijo več izobraževanj na to temo, saj menijo, da nimajo dovolj znanja na tem področju. Otroci so seznanjeni s kamišibajem in s tehniko pripovedovanja z njim. Preko dejavnosti pripovedovanja s kamišibajem smo pri otrocih opazili njihov pozitiven odziv na pripovedovanje. Otroci so bili pri dejavnosti s kamišibajem bolj pozorni in jih je dejavnost bolj pritegnila kot samo pripovedovanje s slikanico.
Ključne besede: kamišibaj, predšolski otroci, pripovedovanje, strokovni delavci
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 65159; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,66 MB) |
3. Kamišibaj - malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujanje ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloLorena Horvat Kežmah, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Kamišibaj – malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujane ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so zapisane temeljne značilnosti kamišibaja, zgodovinski razvoj na Japonskem in na Slovenskem, značilnosti kamišibajkarja ob njem in pripovedovanje z vrtčevskimi otroki. Namen je bil otroke seznaniti s kamišibajem, predstaviti njegove značilnosti preko pripovedovanja in poustvarjanje svojega lastnega kamišibaja ter spodbuditi pripovedovanja ob njem. S pomočjo teoretičnega znanja je bil izdelan avtorski kamišibaj, ki je bil predstavljen otrokom v vrtcu. Za obravnavo je bila izbrana ljudska pripovedka, ki izvira iz Prekmurja. Podane so bile značilnosti pripovedk in pravljic, zgodovinski pregled Prekmurja v tistem času in podrobnejšo analizo pripovedke. Najpomembnejši zbiratelj tistega časa je bil učitelj Jurij Kontler, ki je zbral več kot 50 ljudskih pravljic in pripovedk. Za ustvarjalni svet kamišibaja je bila izbrana pripovedka z naslovom Kak se je ženila veverca.
Ključne besede: Kamišibaj, poustvarjanje otrok, zgodovinski razvoj, ljudska pripovedka, Prekmurje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 171
Celotno besedilo (4,08 MB) |
4. Kamišibaj, prilagojen slepm in slabovidnim otrokomMihaela Škof, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Kamišibaj, prilagojen slepim in slabovidnim otrokom je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare in bolezni vida, razvoj in obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, čutno zaznavo pri slepih in slabovidnih otrocih, tipne slikanice in tipne tehnike ter nazadnje še kamišibaj, kako ga uporabljamo in kako ga izdelamo. V praktičnem delu smo izdelali avtorski kamišibaj in tipno slikanico z avtorsko zgodbo, ki smo ju prilagodili slepim in slabovidnim otrokom. Glede na to, da je kamišibaj v Sloveniji še precej neznana oblika pripovedovanja pravljic, sploh za slepe in slabovidne, smo se odločili, da ga podrobneje spoznamo in z njim seznanimo tudi slepe in slabovidne otroke. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti pripomočka za zgodnje opismenjevanje v brajici ter urjenje tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Na centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) smo preverili uporabnost obeh pripomočkov v praksi. Oba pripomočka smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in preverili ustreznost po merilih oblikovanja tipnih prikazov s pomočjo ocenjevalne lestvice. Na podlagi le-te smo ugotovili, da so bile pri obeh pripomočkih upoštevane tipne zakonitosti, in prišli do sklepa, da sta tako tipanka kot kamišibaj kakovostna, funkcionalna in primerno oblikovana za slepe in slabovidne otroke. Z njima slepi in slabovidni pridobijo nova pripomočka za urjenje tipa in vida, hkrati pa s kamišibajem tudi novo obliko izražanja in povezovanja med slepimi ter slabovidnimi otroki.
Ključne besede: kamišibaj, tipna slikanica (tipanka), slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, zgodnje opismenjevanje, brajica
Objavljeno v DKUM: 30.01.2018; Ogledov: 2455; Prenosov: 535
Celotno besedilo (5,64 MB) |
