Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zaključnem delu smo preučevali, kako natančno digitalne kamere reproducirajo barve. S pomočjo barvne karte ColorChecker 24 Patch Classic in programa Imatest smo analizirali profesionalne kamere in kamere pametnih telefonov ter ocenili vpliv prilagojenih barvnih profilov. Ugotovili smo, da kamere reproducirajo barve natančneje kot telefoni, predvsem pri pastelnih in nevtralnih odtenkih. Pri kamerah telefonov je prihajalo do prekomerne nasičenosti barv. Prilagojeni barvni profili so izboljšali natančnost, kar odpira možnosti za razvoj boljših tehnologij zajema in obdelave barv.
Ključne besede: barvna natančnost, digitalne kamere, prilagojeni barvni profili
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Časovni vzorci aktivnosti predstavljajo pomemben vidik biologije neke živalske vrste. Razumevanje krono-biološke aktivnosti živali je pomembno za uspešno načrtovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete, vendar pa predstavlja kvantificiranje obnašanja prostoživečih živali poseben izziv. Kamere za snemanje divjadi so postale precej popularna neinvazivna raziskovalna metoda, ki se uporablja za študije najrazličnejših vidikov vedenja živali. V magistrski nalogi smo s pomočjo snemanja v naravnem okolju proučevali vzorce aktivnosti gamsa (Rupicapra rupicapra) na dveh raziskovalnih območjih v vzhodni Sloveniji, Donački gori in Reseniku. Območji predstavljata netipični habitat za proučevano vrsto in se med seboj razlikujeta po intenzivnosti antropogenih motenj. Ugotovili smo, da aktivnost vrste na proučevanih območjih sledi krepuskularnemu vzorcu, z značilnimi viški aktivnosti v jutranjem in večernem času in v nobenem delu dneva ne upade popolnoma. Zanimalo nas je tudi, kako se vzorec aktivnosti vrste spreminja tekom lunarnega cikla. Ugotovili smo, da splošna aktivnost gamsa kaže bi-modalno porazdelitev v lunarnem ciklu, pri čemer se oba vrhova pojavljata v obdobju naraščajoče lune, en vrh se pojavi relativno zgodaj po mlaju (prazni luni), drugi, izrazitejši, pa tik pred polno luno. Lunarni cikel ni imel značilnega vpliva na splošno aktivnost gamsa, smo pa ta vpliv zabeležili pri nočni aktivnosti. Ta je bila kontrastno z dnevno aktivnostjo najbolj intenzivna v času tik pred polno luno. Čeprav so na pridobljenih posnetkih prevladovala posamična opazovanja, smo dobili vpogled tudi v socialne lastnosti populacije. Na Donački gori smo zabeležili manjše skupine (2-5 osebkov) kot na Reseniku (največja skupina je štela 10 osebkov). Rezultati podajajo prvi vpogled v krono-biologijo gamsa (Rupicapra rupicapra) na omenjenih raziskovalnih območjih in hkrati izpostavljajo vprašanja, ki bi jih bilo za boljše razumevanje časovne dinamike vrste še potrebno raziskati v prihodnje.
Ključne besede: krono-biologija, gams (Rupicapra rupicapra), gozdni habitat, sledilne kamere, ritem aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 409; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Policijske nosljive kamere v Sloveniji predstavljajo nov tehnološki družbeni pojav, ki se ga še kar nekaj prebivalcev ne zaveda. Drugod po svetu se je ta tehnološka novost že dobro implementirala v sistem in prinaša veliko prednosti tako za policijo kot za prebivalce. Pri nas tega še ne moremo trditi, saj je ta tehnološka novost dokaj sveža. Že po sami zakonodajni ureditvi uporabe policijskih kamer je težje izmeriti uspešnost implementacije policijskih kamer, saj uporaba temelji na odločitvi policista samega. Zaradi te novosti nas je v diplomski nalogi zanimalo ozaveščenost prebivalcev Slovenije. Zanimalo nas je mnenje o tej tehnologiji in njihovo mnenje o uporabi. Želeli smo ugotoviti, kako se ljudje počutijo in bi se počutili, če bi se srečali s to novostjo. Zanimalo nas je, ali bi se prebivalci Slovenije počutili varnejše in ali bi bolj sproščeno sodelovali v policijskem postopku, kjer bi policist nosil in uporabljal policijsko kamero. Pri pregledu tuje literature in tujih raziskav smo ugotovili, da so ljudje drugod po svetu zelo naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se počutili varneje v policijskem postopku, kjer bi bila kamera prisotna. Prav tako bi bili pripravljeni bolj sodelovati v policijskem postopku. Za ugotovitev stanja pri prebivalcih Slovenije smo sestavili anketni vprašalnik in s pomočjo njega zbrali podatke od 254 polnoletnih oseb. Rezultati raziskave so pokazali, da številni prebivalci niso obveščeni o tej novosti, da so prebivalci naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se ob njihovi uporabi počutili bolj varno, izboljšalo pa bi se tudi zaupanje v slovensko policijo. Ugotovili smo tudi, da prebivalci ne bi bili bolj pripravljeni sodelovati s policisti v prisotnosti nosljive policijske kamere, prav tako pa ne bi manj sodelovali. To lahko pomeni, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki bi jih bilo treba raziskati, da bi pojasnili, zakaj imajo prebivalci nevtralen odnos do boljšega sodelovanja s policisti.
Ključne besede: policijske kamere, nosljive policijske kamere, občutek varnosti, javno mnenje, prebivalci Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Kot ves svet tudi policija sledi napredku in potrebam sodobnega časa. Zraven številnih sodobnih tehnologij, ki lahko pripomorejo k delu policije, so policijske nosljive telesne kamere področje, ki bi lahko bistveno prispevalo k delu policistov in v policijski dejavnosti. V Združenih državah Amerike je uporaba in raziskava tega področja bistveno bolj razširjena, pa vendar se taka tehnologija uporablja tudi v Evropi in drugje po svetu. Je pa na raziskovalnem področju policijskih nosljivih kamer veliko pomanjkljivosti. V nalogi se opredelimo na to, kaj so policijske nosljive telesne kamere ter predstavimo nekaj prednosti in slabosti, ki jih ima uporaba take tehnologije. Predstavimo tudi zadržke in pomisleke, ki jih je treba premagati, da bi imela uporaba policijskih nosljivih telesnih kamer podporo tako od policije kot tudi od prebivalstva. Pregledamo tudi že opravljene raziskave tega področja in predstavimo nekaj ugotovitev, ki so jih raziskave prinesle. Policijske nosljive telesne kamere so v uporabi tudi v Sloveniji, vendar jih v večini uporabljajo le posebne enote policije. Njihovo število je omejeno in niso obvezne, da bi jo moral nositi vsak policist. Raziskav na tem področju v Sloveniji primanjkuje, posebej če bi želeli kot družba sprejeti in posplošiti uporabo take tehnologije je treba najprej raziskati, kako in pod katerimi pogoji bi bila družba pripravljena sprejeti uporabo policijskih nosljivih telesnih kamer. V magistrski nalogi smo izvedli raziskavo in ugotavljali odnos prebivalstva v Sloveniji do uvedbe in uporabe policijskih nosljivih telesnih kamer. V raziskavi smo ugotovili, da je prebivalstvo naklonjeno uporabi take tehnologije in menijo, da kamere vplivajo na opravljanje policijskega dela, njegovo varnost in politike, ki so povezane z uporabo kamer.
Ključne besede: policijsko delo, telesne kamere, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.04.2022; Ogledov: 1460; Prenosov: 176
Celotno besedilo (571,30 KB)

Opis: Nosljive kamere so kot nova tehnologija v policijskih organizacijah aktualna raziskovalna tematika, saj je z njihovo uporabo in učinkih pri policijskem delu povezanih veliko odprtih vprašanj. Pozitivne implikacije so lahko vidne v večjem zaupanju prebivalstva v policijo, izboljšani transparentnosti policijskega dela, poenostavljenemu zbiranju dokaznega gradiva in boljšemu spremljanju dela policistov. Kljub prednostim pa uporaba nosljivih kamer prinaša tudi izzive, povezane z zasebnostjo, shranjevanjem posnetkov in možnostjo zlorab. Čeprav je uporaba nosljivih kamer že uveljavljena v policijskih organizacijah po svetu, je bila v Sloveniji šele nedavno uvedena v prakso. Da bi bili izkoriščeni vsi potenciali tovrstne tehnologije in da bi zagotovili njeno uspešno implementacijo v delo policije, je ključno spodbujati pozitiven odnos prebivalcev oziroma javnosti do njene uporabe. Pri tem pregled literature kaže, da so s podporo in odnosi prebivalcev do nosljivih kamer povezani različni, tako s tehnologijo kot s policijo povezani dejavniki, pri čemer so slednji v raziskavah manj sistematično raziskani. Namen magistrskega dela je bil zato ugotoviti stališča prebivalstva do koristi oziroma prednosti uporabe takšne tehnologije v policijskih postopkih ter kakšno vlogo imajo pri tem zaznave policije in skrb zaradi nadzorstva. Pri tem smo izvedli raziskavo v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 265 anketirancev. Rezultati so pokazali pretežno podporo nosljivim kameram, saj anketiranci zaznavajo različne prednosti, najbolj pa so prepričani v pozitiven vpliv nosljivih kamer na profesionalno delo policije. Podpora nosljivim kameram je pri tem odvisna od zaznave postopkovne pravičnosti in kakovosti policijskega dela, zaupanja v policijsko organizacijo ter nekoliko manj od skrbi zaradi nadzora nad lastno zasebnostjo. Ker gre za eno izmed prvih raziskav o tematiki nosljivih kamer v Sloveniji, predstavlja osnovo za nadaljnje študije. Ugotovitve so uporabne za policijske organizacije in načrtovalce politik, saj osvetljujejo dejavnike in okoliščine, povezane s podporo javnosti novim tehnologijam v policijskih postopkih.
Ključne besede: policija, policijski postopki, nosljive kamere, prednosti, javno zaznavanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1104; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,16 MB)