1. Objektivno ocenjevanje barvnega odstopanja digitalnih kamerMartin Grosek, 2025, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo preučevali, kako natančno digitalne kamere reproducirajo barve. S pomočjo barvne karte ColorChecker 24 Patch Classic in programa Imatest smo analizirali profesionalne kamere in kamere pametnih telefonov ter ocenili vpliv prilagojenih barvnih profilov. Ugotovili smo, da kamere reproducirajo barve natančneje kot telefoni, predvsem pri pastelnih in nevtralnih odtenkih. Pri kamerah telefonov je prihajalo do prekomerne nasičenosti barv. Prilagojeni barvni profili so izboljšali natančnost, kar odpira možnosti za razvoj boljših tehnologij zajema in obdelave barv. Ključne besede: barvna natančnost, digitalne kamere, prilagojeni barvni profili Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Virtualna produkcija, temelječa na grafičnem pogonu Unreal : diplomsko deloGašper Valentin Mlakar, 2024, diplomsko delo Opis: Virtualna produkcija predstavlja prihodnost filmske in televizijske produkcije, saj omogoča učinkovitejše sisteme dela, ki spodbujajo jasno skupno vizijo in iterativen proces izboljševanja. Diplomsko delo zajema zgodovinski razvoj in opredelitev virtualne produkcije kot pojem. Opisuje komponente, sisteme in postopek postavitve studia virtualne produkcije za potrebe zavoda za vizualno in medijsko produkcijo Studio ALP. Ključne besede: Virtualna produkcija, upodabljanje v živo, komponiranje, zajemanje gibanja kamere Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 436; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,58 MB) |
3. Krono-biološka aktivnost gamsa (Rupicapra rupicapra) na Donački gori in Reseniku : magistrsko deloMaja Galun, 2024, magistrsko delo Opis: Časovni vzorci aktivnosti predstavljajo pomemben vidik biologije neke živalske vrste. Razumevanje krono-biološke aktivnosti živali je pomembno za uspešno načrtovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete, vendar pa predstavlja kvantificiranje obnašanja prostoživečih živali poseben izziv. Kamere za snemanje divjadi so postale precej popularna neinvazivna raziskovalna metoda, ki se uporablja za študije najrazličnejših vidikov vedenja živali. V magistrski nalogi smo s pomočjo snemanja v naravnem okolju proučevali vzorce aktivnosti gamsa (Rupicapra rupicapra) na dveh raziskovalnih območjih v vzhodni Sloveniji, Donački gori in Reseniku. Območji predstavljata netipični habitat za proučevano vrsto in se med seboj razlikujeta po intenzivnosti antropogenih motenj. Ugotovili smo, da aktivnost vrste na proučevanih območjih sledi krepuskularnemu vzorcu, z značilnimi viški aktivnosti v jutranjem in večernem času in v nobenem delu dneva ne upade popolnoma. Zanimalo nas je tudi, kako se vzorec aktivnosti vrste spreminja tekom lunarnega cikla. Ugotovili smo, da splošna aktivnost gamsa kaže bi-modalno porazdelitev v lunarnem ciklu, pri čemer se oba vrhova pojavljata v obdobju naraščajoče lune, en vrh se pojavi relativno zgodaj po mlaju (prazni luni), drugi, izrazitejši, pa tik pred polno luno. Lunarni cikel ni imel značilnega vpliva na splošno aktivnost gamsa, smo pa ta vpliv zabeležili pri nočni aktivnosti. Ta je bila kontrastno z dnevno aktivnostjo najbolj intenzivna v času tik pred polno luno. Čeprav so na pridobljenih posnetkih prevladovala posamična opazovanja, smo dobili vpogled tudi v socialne lastnosti populacije. Na Donački gori smo zabeležili manjše skupine (2-5 osebkov) kot na Reseniku (največja skupina je štela 10 osebkov). Rezultati podajajo prvi vpogled v krono-biologijo gamsa (Rupicapra rupicapra) na omenjenih raziskovalnih območjih in hkrati izpostavljajo vprašanja, ki bi jih bilo za boljše razumevanje časovne dinamike vrste še potrebno raziskati v prihodnje. Ključne besede: krono-biologija, gams (Rupicapra rupicapra), gozdni habitat, sledilne kamere, ritem aktivnosti Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 409; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. Eksploratorna raziskava o odnosu javnosti do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopkeAnže Mihelič, Kaja Prislan Mihelič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predlagati in testirati eksploratorni teoretični model za ugotavljanje dejavnikov, ki napovedujejo odnos prebivalcev do nosljivih kamer, ki so v uporabi v policijskih postopkih. Metode: Teoretični model je bil predlagan na podlagi rezultatov obstoječe literature, ki širše obravnavajo tematiko sprejemanja tehnologije. Testiranje teoretičnega modela je bilo opravljeno s spletnim anketiranjem na vzorcu slovensko govorečih uporabnikov družbenega omrežja (n = 265). Ugotovitve: Najpomembnejša ugotovitev raziskave je, da na posameznikov odnos do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke močneje vplivajo splošna prepričanja o tehnologijah, kakor pa zaupanje v policijo in državo. Omejitve/uporabnost raziskave: Bralec mora pri interpretaciji rezultatov upoštevati, da je bila raziskava opravljena zgolj na družbenem omrežju med slovensko govorečimi uporabniki. Demografska struktura vzorca ne odraža demografske strukture populacije prebivalcev Republike Slovenije. Praktična uporabnost: Najpomembnejša implikacija raziskave je ugotovitev, da odpora do uvedbe nosljivih kamer v policijske postopke nismo zaznali. Prav tako ugotavljamo, da je za splošno javno sprejemanje uvedb novih tehnologij v policijske postopke bolj pomembno upoštevati prepričanja državljanov o tehnologijah na splošno kot pa prepričanja o policiji in državi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek kot prvi v literaturi primerja dve različni skupini dejavnikov, ki napovedujejo odnos do nosljivih kamer v policijske postopke. Prav tako gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji. Ključne besede: sprejemanje tehnologije, nosljive kamere, policija, odnos, prebivalci Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 20
Povezava na datoteko Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Percepcija prebivalcev Slovenije o nosljivih policijskih kamerah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMario Huzjak, 2022, diplomsko delo Opis: Policijske nosljive kamere v Sloveniji predstavljajo nov tehnološki družbeni pojav, ki se ga še kar nekaj prebivalcev ne zaveda. Drugod po svetu se je ta tehnološka novost že dobro implementirala v sistem in prinaša veliko prednosti tako za policijo kot za prebivalce. Pri nas tega še ne moremo trditi, saj je ta tehnološka novost dokaj sveža. Že po sami zakonodajni ureditvi uporabe policijskih kamer je težje izmeriti uspešnost implementacije policijskih kamer, saj uporaba temelji na odločitvi policista samega.
Zaradi te novosti nas je v diplomski nalogi zanimalo ozaveščenost prebivalcev Slovenije. Zanimalo nas je mnenje o tej tehnologiji in njihovo mnenje o uporabi. Želeli smo ugotoviti, kako se ljudje počutijo in bi se počutili, če bi se srečali s to novostjo. Zanimalo nas je, ali bi se prebivalci Slovenije počutili varnejše in ali bi bolj sproščeno sodelovali v policijskem postopku, kjer bi policist nosil in uporabljal policijsko kamero. Pri pregledu tuje literature in tujih raziskav smo ugotovili, da so ljudje drugod po svetu zelo naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se počutili varneje v policijskem postopku, kjer bi bila kamera prisotna. Prav tako bi bili pripravljeni bolj sodelovati v policijskem postopku.
Za ugotovitev stanja pri prebivalcih Slovenije smo sestavili anketni vprašalnik in s pomočjo njega zbrali podatke od 254 polnoletnih oseb. Rezultati raziskave so pokazali, da številni prebivalci niso obveščeni o tej novosti, da so prebivalci naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se ob njihovi uporabi počutili bolj varno, izboljšalo pa bi se tudi zaupanje v slovensko policijo. Ugotovili smo tudi, da prebivalci ne bi bili bolj pripravljeni sodelovati s policisti v prisotnosti nosljive policijske kamere, prav tako pa ne bi manj sodelovali. To lahko pomeni, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki bi jih bilo treba raziskati, da bi pojasnili, zakaj imajo prebivalci nevtralen odnos do boljšega sodelovanja s policisti. Ključne besede: policijske kamere, nosljive policijske kamere, občutek varnosti, javno mnenje, prebivalci Slovenije, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Implementacija kamere v vgradno pečico : magistrsko deloJure Funtek, 2022, magistrsko delo Opis: V podjetju Gorenje d.o.o. - razvoj kuhalnih aparatov so imeli željo, da bi v pečico vgradili kamero, s katero bi lahko uporabnik spremljal pečenje kar preko pametnega telefona.
Poleg aplikacije, ki je v nastajanju v razvoju elektronike, je bila pomembna tudi implementacija kamere v pečniški prostor.
Najprej je bilo potrebno izvesti patentno raziskavo. Nato poiskati ustrezno pozicijo kamere in tudi izbrati tisto, ki je ustrezala vsem omejitvam. Na podlagi meritev slik je bilo potrebno zagotoviti tudi ustrezno ambientalno osvetlitev.
V magistrskem delu je predstavljen koncept in izdelan prototip sklopa kamere v pečici, s katerim se je razvoju elektronike omogočil nadaljnji razvoj aplikacije za razpoznavo hrane. Ključne besede: vgradna pečica, refleksija, patentna raziskava, implementacija kamere Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 0 |
7. Policijske nosljive telesne kamere in mnenje prebivalstva : magistrsko deloNik Marin, 2022, magistrsko delo Opis: Kot ves svet tudi policija sledi napredku in potrebam sodobnega časa. Zraven številnih sodobnih tehnologij, ki lahko pripomorejo k delu policije, so policijske nosljive telesne kamere področje, ki bi lahko bistveno prispevalo k delu policistov in v policijski dejavnosti. V Združenih državah Amerike je uporaba in raziskava tega področja bistveno bolj razširjena, pa vendar se taka tehnologija uporablja tudi v Evropi in drugje po svetu. Je pa na raziskovalnem področju policijskih nosljivih kamer veliko pomanjkljivosti. V nalogi se opredelimo na to, kaj so policijske nosljive telesne kamere ter predstavimo nekaj prednosti in slabosti, ki jih ima uporaba take tehnologije. Predstavimo tudi zadržke in pomisleke, ki jih je treba premagati, da bi imela uporaba policijskih nosljivih telesnih kamer podporo tako od policije kot tudi od prebivalstva. Pregledamo tudi že opravljene raziskave tega področja in predstavimo nekaj ugotovitev, ki so jih raziskave prinesle.
Policijske nosljive telesne kamere so v uporabi tudi v Sloveniji, vendar jih v večini uporabljajo le posebne enote policije. Njihovo število je omejeno in niso obvezne, da bi jo moral nositi vsak policist. Raziskav na tem področju v Sloveniji primanjkuje, posebej če bi želeli kot družba sprejeti in posplošiti uporabo take tehnologije je treba najprej raziskati, kako in pod katerimi pogoji bi bila družba pripravljena sprejeti uporabo policijskih nosljivih telesnih kamer.
V magistrski nalogi smo izvedli raziskavo in ugotavljali odnos prebivalstva v Sloveniji do uvedbe in uporabe policijskih nosljivih telesnih kamer. V raziskavi smo ugotovili, da je prebivalstvo naklonjeno uporabi take tehnologije in menijo, da kamere vplivajo na opravljanje policijskega dela, njegovo varnost in politike, ki so povezane z uporabo kamer. Ključne besede: policijsko delo, telesne kamere, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 20.04.2022; Ogledov: 1460; Prenosov: 176
Celotno besedilo (571,30 KB) |
8. Uvajanje nosljivih kamer v policijske postopke : vloga nadzora »od spodaj navzgor«Primož Novak, Igor Bernik, Anže Mihelič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je preučiti vlogo t. i. nadzora »od spodaj navzgor«, ki ga v prispevku imenujemo podzor. Omenjen koncept bo v raziskovalnem modelu postavljen ob bok klasičnemu nadzoru (oz. nadzoru »od zgoraj navzdol«). S tem bomo ugotavljali: (1) ali sta odnos do podzora in nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer v policijskih postopkih in (2) kateri dejavniki so povezani z odnosom do podzora in nadzora ter ali so enaki dejavniki povezani tako z nadzorom kot tudi podzorom. Metode: Za odgovor na raziskovalni vprašanji smo izvedli spletno anketo v slovenskem jeziku. Anketo smo širili na družbenem omrežju Facebook (n = 249). Vzorec ter pridobljene podatke smo prikazali z opisno statistiko, raziskovalni model pa smo testirali s korelacijsko analizo. Ugotovitve: Rezultati raziskave so dvoplastni. Prvič, kažejo na to, da sta tako odnos do podzora kot tudi nadzora povezana z odnosom do nosljivih kamer. Drugič, nadzora in podzora ni mogoče napovedovati z enakimi dejavniki. Korelacijska analiza namreč kaže, da so z odnosom do nadzora povezani vsi predvideni dejavniki, medtem ko je z odnosom do podzora (negativno) povezana le zaznana legitimnost policije. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je lahko v podporo raziskavam pri nadaljnjem merjenju odnosa do podzora. Prihodnjim raziskavam lahko pripomore tudi ugotovitev, da se morajo pri ugotavljanju povezav dejavnikov z odnosom do podzora uporabiti različni dejavniki od tistih, ki so povezani z nadzorom. Glavna omejitev raziskave je način vzorčenja, ki ne omogoča posploševanja rezultatov na populacijo ter načina izbire dejavnikov, ki so povezani z odnosoma do nadzora in podzora. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prvič, po našem vedenju gre za prvo kvantitativno raziskavo o podzoru v Sloveniji oziroma merjenja odnosa javnosti do le-tega. Drugič, gre za eno izmed prvih raziskav, ki je merila podzor v odnosu do nosljivih kamer, torej kako je odnos javnosti do podzora povezan z odnosom javnosti do nosljivih kamer. Ključne besede: nadzor, podzor, policijska pooblastila, uvajanje novih tehnologij, nosljive kamere Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 42
Povezava na datoteko Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Javna zaznava prednosti uporabe nosljivih kamer v policijskih postopkih : magistrsko deloSara Štern, 2021, magistrsko delo Opis: Nosljive kamere so kot nova tehnologija v policijskih organizacijah aktualna raziskovalna tematika, saj je z njihovo uporabo in učinkih pri policijskem delu povezanih veliko odprtih vprašanj. Pozitivne implikacije so lahko vidne v večjem zaupanju prebivalstva v policijo, izboljšani transparentnosti policijskega dela, poenostavljenemu zbiranju dokaznega gradiva in boljšemu spremljanju dela policistov. Kljub prednostim pa uporaba nosljivih kamer prinaša tudi izzive, povezane z zasebnostjo, shranjevanjem posnetkov in možnostjo zlorab. Čeprav je uporaba nosljivih kamer že uveljavljena v policijskih organizacijah po svetu, je bila v Sloveniji šele nedavno uvedena v prakso. Da bi bili izkoriščeni vsi potenciali tovrstne tehnologije in da bi zagotovili njeno uspešno implementacijo v delo policije, je ključno spodbujati pozitiven odnos prebivalcev oziroma javnosti do njene uporabe. Pri tem pregled literature kaže, da so s podporo in odnosi prebivalcev do nosljivih kamer povezani različni, tako s tehnologijo kot s policijo povezani dejavniki, pri čemer so slednji v raziskavah manj sistematično raziskani. Namen magistrskega dela je bil zato ugotoviti stališča prebivalstva do koristi oziroma prednosti uporabe takšne tehnologije v policijskih postopkih ter kakšno vlogo imajo pri tem zaznave policije in skrb zaradi nadzorstva. Pri tem smo izvedli raziskavo v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 265 anketirancev. Rezultati so pokazali pretežno podporo nosljivim kameram, saj anketiranci zaznavajo različne prednosti, najbolj pa so prepričani v pozitiven vpliv nosljivih kamer na profesionalno delo policije. Podpora nosljivim kameram je pri tem odvisna od zaznave postopkovne pravičnosti in kakovosti policijskega dela, zaupanja v policijsko organizacijo ter nekoliko manj od skrbi zaradi nadzora nad lastno zasebnostjo. Ker gre za eno izmed prvih raziskav o tematiki nosljivih kamer v Sloveniji, predstavlja osnovo za nadaljnje študije. Ugotovitve so uporabne za policijske organizacije in načrtovalce politik, saj osvetljujejo dejavnike in okoliščine, povezane s podporo javnosti novim tehnologijam v policijskih postopkih. Ključne besede: policija, policijski postopki, nosljive kamere, prednosti, javno zaznavanje, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1104; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. Videonadzorni sistemi in njihova uporaba v kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatjaž Breznik, 2020, diplomsko delo Opis: Živimo v dobi informacijske tehnologije, kjer so kvalitetni videonadzorni sistemi praktično cenovno dostopni najširši javnosti. Videonadzor je tako postal sestavni del našega življenja, na drugi strani pa je zasebnost ena pomembnejših človekovih pravic, ki je vedno bolj zaščitena, zato je zakonita uporaba videonadzornih sistemov v odvisnosti od človekove zasebnosti, kot temeljne človekove pravice in svoboščine, regulirana z več pravnimi akti.
V diplomskem delu smo obravnavali videonadzorne sisteme in njihovo uporabo v kazenskih postopkih. Proučili smo razvoj videonadzornega sistema, način delovanja, njihovo uporabnost in seveda legitimne možnosti uporabe videonadzora po veljavni zakonodaji R Slovenije, tako na javnih mestih kot v zasebnem prostoru.
Z namenom zagotavljanja sledljivosti in večje uporabnosti zavarovanega video materila, ki v kazenskih postopkih služi kot dokaz, je slovenska Policija, leta 2014, v sklopu projekta Face Trace, na državnem in regionalnem nivoju vzpostavila novo obliko dela, tako imenovano prepoznavno službo, umeščeno v Sektorje kriminalistične policije vseh policijskih uprav. Njena temeljna naloga je prepoznava oseb, izdelava fotorobotov in ovrednotenje zavarovanih posnetkov nadzornih kamer, pregled in analiza posnetkov, preiskava delov posnetkov in primerjava storilcev z nakazanimi osebami. Z raziskavo smo ugotovili, da se uporabnost zavarovanih posnetkov, kot dokaz v kazenskih postopkih, strmo vzpenja in da se njihovo dosledno ovrednotenje v obliki različnih policijskih aktov uspešno in nepogrešljivo uporablja v kazenskih postopkih na vseh nivojih. Ključne besede: diplomske naloge, videonadzorni sistem, varnostne kamere, človekove pravice, Face Trace, policija, prepoznavna služba, prepoznava oseb, kazenski postopek Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 1386; Prenosov: 199
Celotno besedilo (592,04 KB) |