1. Pobiranje kosov z robotom, opremljenim s kamero za strojni vid : diplomsko deloSimon Ratajc, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje izdelavo robotskega programa, katerega funkcija je pobiranje in nameščanje kosov z visoko natančnostjo, kar pa omogoča kamera za strojni vid. Robotov krmilnik komunicira s kamero za strojni vid preko programirljivega logičnega krmilnika, ki mu poleg informacij o kameri pošilja tudi ukaze in informacije, ki jih potrebuje za nemoteno delovanje. Delo podrobno opisuje varnost robotske celice in vse komponente. Ključne besede: robot, kamera za strojni vid, komunikacija, varnost robotske celice Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,55 MB) |
2. Razvoj in implementacija sistema strojnega vida za precizno določanje položajev lukenj v aplikacijah robotskega vijačenja : magistrsko deloLeopold Hauptman, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga opisuje uporabo industrijske kamere SICK, PLC Siemens in industrijskega robota Yaskawa za določanje pozicije lukenj za robotsko vijačenje. Razložene so funkcije in uporaba programskega paketa SICK Quality inspection za programiranje industrijske kamere. Za tem je predstavljena uporabljena oprema za izvedbo naloge. Predstavljena je priprava komunikacije med napravami in kalibracija kamere z robotom, kjer se koordinate kamere pretvorijo v koordinate robotskega koordinatnega sistema. Sledi opis naloge in predstavitev problemov, ki so se pojavili med pripravo programov za strojni vid. Na koncu sledijo še opisi funkcij pripravljenih programov in končni parametri. Ključne besede: robotika, strojni vid, industrijska kamera, avtomatizacija, vijačenje Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,58 MB) |
3. Določanje razdalje do predmeta s pomočjo strojnega vida : diplomsko deloMatic Krepek, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba strojnega vida za merjenje razdalje med opazovanim objektom in kamero, s čimer se definira tri prostostne stopnje, ki opišejo položaj predmeta v prostoru oz. njegovo pozicijo. Za popolno definiranje predmeta v prostoru je poleg njegove pozicije potrebna še orientacija, ki je v obravnavanem delu poenostavljena in vnaprej znana. V tem primeru zaznava globine zadostuje za robotsko manipulacijo predmeta. Cilj diplomskega dela je izdelava sistema 3D strojnega vida s kar se da natančno zaznavo razdalje do predmeta. Predstavljena sta dva različna pristopa. Prvi pristop je z uporabo ene kamere in na podlagi eksperimenta ugotoviti funkcijo globine v odvisnosti od površine predmeta na zajeti sliki ter v oddaljenosti središča predmeta od središča zajete slike. Drugi pristop je z dvema kamerama in tako imenovanim stereo vidom, s katerim lahko s pomočjo dveh zajetih slik z dveh različnih vnaprej znanih zornih kotov pridobimo 3D informacije o predmetu. V namen zajema in obdelave slik je bil uporabljen programski paket MATLAB. Uporabljeni sta bili dve spletni kameri Logitech “C920 HD PRO”, ki sta bili vpeti v ohišje, slednje pa je bilo pritrjeno na stojalo. Razdalja med kamerama in objektom se je tekom izvajanja eksperimenta spreminjala. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati testiranj obeh razvitih pristopov. Ključne besede: strojni vid, stereo vid, zaznavanje globine, kamera, MATLAB Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 297; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Vgrajen sistem za razpoznavo bakterijskih kolonij na osnovi strojnega vida : magistrsko deloAndraž Vergles, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo opisuje zasnovo prototipnega vgrajenega sistema za avtomatsko prepoznavo
bakterijskih kolonij v petrijevkah. Razvoj je potekal s pomočjo razvojne plošče, s katero smo
zajemali vzorčne slike. Algoritme za razpoznavo smo najprej razvili na osebnem računalniku,
nato pa jih prenesli na vgrajen sistem. Pomagali smo si z odprtokodnimi knjižnicami, ki imajo
večino potrebnih algoritmov za obdelavo slik že implementiranih. Pri prenosu pa je bilo te
algoritme potrebno implementirati v obliki, primerni za izvajanje na vgrajenem sistemu. Da
smo dobili slike, primerljive s tistimi, kot bi jih v inkubatorju, smo izdelali maketo z osvetlitvijo.
Izmerili smo nekatere optične parametre kamere — popačenje leče in modulacijsko prenosno
funkcijo Ključne besede: Vgrajen sistem, strojni vid, kamera, petrijevka, štetje kolonij Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 44
Celotno besedilo (16,81 MB) |
5. Razvoj multispektralne kamere na osnovi mikroračunalnika Raspberry Pi : na študijskem programu 2. stopnje Izobraževalno računalništvoPeter Bernad, 2021, magistrsko delo Opis: Avtomatizacija zamudnih procesov je aktualna problematika že stoletja. Človeštvo je vedno poskušalo opraviti delo na čim bolj enostaven in na učinkoviti način. Z razvojem računalniškega vida je računalništvo v industrijskih panogah izboljšalo nekatere procese na načine, ki so bili prej skorajda nemogoči. V magistrskem delu smo obravnavali uporabo računalniškega vida v agrikulturi in izdelali prototipne multispektralne kamere na osnovi mikroračunalnika Raspberry Pi. Najprej smo pregledali uporabo računalniškega vida nasploh v industrijskih panogah in teoretično pregledali vpliv valovnih dolžin elektromagnetnega valovanja na rastline, da smo lahko določili ustrezno opremo za konstrukcijo multispektralne kamere ter uporabo ustrezne formule za ocenjevanje zdravja rastlin. Po konstrukciji in testiranju multispektralne kamere smo ocenili njeno uporabnost in možno vključitev v šolstvu. Ugotovitve kažejo, da je izdelava cenovno ugodne multispektralne kamere mogoča, vendar prezahtevna na osnovnošolskem nivoju. Uporaba ter analiza podatkov pa bi vsekakor bila ustrezna v sklopu raziskovalne naloge. Ključne besede: Multispekralna kamera, računalniški vid, strojni vid, Raspberry Pi, vegetacijski indeks Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 1204; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,56 MB) |
6. Robotska manipulacija objektov v prostoru z uporabo 2D strojnega vida : magistrsko deloKlemen Zaponšek, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja uporabo strojnega vida v avtomatiziranih robotskih procesih. S pomočjo tega imajo roboti možnost vizualnega zaznavanja objektov, simbolov, karakterjev, barv in to delo lahko opravljajo hitro in neizčrpno. Tako lahko roboti samodejno in dinamično manipulirajo z objekti, s katerimi so predhodno manipulirali po točno določenem zaporedju in trajektorijah. Cilj naloge je izdelava preprostega in prilagodljivega sistema 2D stojnega vida, ki robotu s preprosto primi in spusti aplikacijo, pošilja informacije o zaznanem objektu, preko katerih nato robot prosto ležeč objekt v prostoru zgrabi in ga loči v predviden zalogovnik. Pri nalogi sta bila uporabljena kolaborativna robota podjetja Universal robot z oznako UR3 in UR5. Za namen zajema in obdelave slike ter komunikacije z robotskima sistemoma pa je bil uporabljen programski paket LabVIEW z Vision Assistant in Vision Acquisition dodatkom. Uporabljeni sta še industrijski kameri podjetja Basler različnih dimenzij. Od tega je bila večja kamera vpeta fiksno v prostoru, manjša pa na vrhu robotske roke. Za primerjavo se je uporabila tudi enostavna USB endoskopska kamera, ki je bila zaradi majhnih dimenzij prav tako pritrjena na vrhu robotske roke. V tem se boste seznanili z navodili za izdelavo robotske aplikacije s strojnim vidom v programskem paketu LabVIEW. Ključne besede: Strojni vid, robotski sistemi, kolaborativni robot, detekcija orientacije, LabVIEW, industrijska kamera Objavljeno v DKUM: 04.10.2021; Ogledov: 1289; Prenosov: 265
Celotno besedilo (3,69 MB) |
7. Identifikacija okroglic, označenih z 2D-matričnimi kodami, z uporabo strojnega vida : diplomsko deloNiko Turšič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena idejna zasnova sistema za identifikacijo aluminijastih okroglic z uporabo 2D-matričnih kod, s katerimi bi te označevali za boljšo sledljivost materiala. Tako označene okroglice bi nato pregledovali s pametnimi kamerami pred obdelavo v proizvodni celici (v tem primeru stiskalni liniji). Predstavljeni so rezultati testiranja kamer različnih proizvajalcev in oblika ustrezne matrične kode z ozirom na potrebne informacije in sposobnosti gravirne naprave. Poleg teoretičnega opisa sistema je podan še CAD-model hipotetične proizvodne linije. S tem sistemom je izključena možnost človeške napake pri zalaganju linije z vhodnim materialom in s tem uporaba napačnega materiala v proizvodnji. Ključne besede: Okroglica, 2D-matrična koda, pametna kamera, identifikacija, idejna
zasnova, strojni vid Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 1005; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,09 MB) |
8. Preslikavanje oblik z uporabo industrijskega robota : diplomsko deloTomaž Verdenik, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj sistema za prerisovanje slik iz kamere na industrijskega robota. Kamera, ki je priključena na osebni računalnik sliko zajame, aplikacija, ki je v ta namen zasnovana v LabView pa iz slike generira točke za premikanje industrijskega robota, ki sliko nariše. Ključne besede: strojni vid, PLK, LabView, industrijski robot, USB kamera, OPC strežnik Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1169; Prenosov: 80
Celotno besedilo (3,28 MB) |
9. Prepoznavanje položaja in orientacije objekta s strojnim vidom vodenega robotskega sistemaSebastjan Spital, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno zajemanje in obdelava slike s spletno kamero Logitech v programu LabView z dodanimi moduli. LabView komunicira s krmilnikom robota Mitshubishi, kateri prejme informacijo o koordinatah in prestavi objekt. Ključne besede: Strojni vid, zajemanje slike, obdelava slike, komunikacija Ethernet, LabView, kamera Logitech, robot Mitshubishi, Ciros Programming Objavljeno v DKUM: 21.01.2019; Ogledov: 1668; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,00 MB) |
10. Meritev obrabe orodja z uporabo sistema strojnega vidaSaša Stradovnik, 2018, magistrsko delo Opis: Pri načrtovanju procesa mehanske obdelave z odrezovanjem je eden ključnih vplivnih faktorjev obraba orodja, ki nastane kot posledica delovanja različnih sil med procesom obdelave. V skladu z modernizacijo sodobne proizvodnje magistrsko delo vključuje razvoj optične merilne celice za nadzor in meritev rezalnega orodja. Le-ta pa zajema načrtovanje, konstruiranje in izdelavo merilne celice, ki omogoča pritrditev kamere in njen premik v x in y smeri, ter ustrezno vpetje orodja. Vključuje tudi implementacijo algoritma za zajem slike s kamere ter njeno obdelavo z detekcijo robov, pretvorbo koordinatnega sistema kamere v koordinatni sistem orodja ter pretvorbo slikovnih pik v milimetre. Končni izhodni parameter meritve je vrednost x in y komponente konice rezalnega robu. Ključne besede: mehanska obdelava, obraba orodja, merilni sistem, strojni vid, kamera, Labview, Vision Assistant Objavljeno v DKUM: 06.09.2018; Ogledov: 2041; Prenosov: 433
Celotno besedilo (6,00 MB) |