| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VREDNOSTNA ANALIZA TOPLOTNOIZOLACIJSKIH MATERIALOV
Mateja Robnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Za toplotno zaščito ovoja zgradbe se uporabljajo številni materiali, ki imajo različne lastnosti. Za namen izbire med določenimi variantami, je mogoče uporabiti metodo vrednostna analiza. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena vrednostna analiza kot metoda za ocenjevanje ekonomičnosti gradbenih izdelkov in je v nadaljevanju prikazana njena izvedba na primeru izbire toplotnoizolacijskega materiala za toplotno zaščito poševne strehe med špirovci. V drugem delu diplomskega dela je opredeljen marketinški splet in njegove posamezne aktivnosti ter analiziran marketinški splet štirih proizvajalcev in enega distributerja toplotnoizolacijskih materialov, ki delujejo na našem trgu.
Ključne besede: vrednostna analiza, toplotnoizolacijski materiali, steklena volna, kamena volna, ekspandirani polistiren, lesna vlakna, ovčja volna, celuloza, marketinški splet, izdelek, cena, marketinško komuniciranje, prodajne poti
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 2000; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
VPLIV KAMENE VOLNE NA ZADRŽEVANJE VODE V SUBSTRATU
Nataša Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv kamene volne na zadrževanje vode v substratu. Poskus je potekal v letu 2013 v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Obsegal je šest obravnavanj v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Obravnavanja so vsebovala različne deleže in oblike kamene volne (KV), ki smo jo primešali industrijskemu substratu (S) (vsako razmerje je predstavljalo posamezno obravnavanje). Ugotovili smo, da različni deleži in oblike kamene volne različno vplivajo na količino zadržane vode v substratu. Meritve količine vode smo izvajali vsakih 10 dni. Glede zadrževanja vode v substratu smo najboljšo sposobnost ugotovili pri obravnavanju 60 % KV + 40 % S (618,6 ml zadržane vode), najslabšo pa pri obravnavanju 20 % KV + 80 % S (353,7 ml zadržane vode). Dodatek kamene volne v obliki kock je prispeval k večji vlažnosti substrata. Kontrolno obravnavanje je v primerjavi z drugimi zadržalo zelo malo vode (372,6 ml). Med vlažnostjo in elektroprevodnostjo substrata smo ugotovili pozitivno korelacijo, saj smo pri izmerjenih večjih količinah zadržane vode izmerili tudi večjo elektroprevodnost v substratu.
Ključne besede: kamena volna, vsebnost vode, elektroprevodnost, substrat
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 466; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (602,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici