| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov : magistrsko delo
Saša Guštin, 2023, magistrsko delo

Opis: Navadna ali evropska leska (Corylus avellana L.) je po vsem svetu razširjena sadna vrsta, ki sodi med lupinasto sadje ali lupinarje. Zaradi svoje sestave so bili lešniki prepoznani kot zdravju koristno živilo. V magistrskem delu smo izdelali poslovni načrt pridelave in predelave lešnikov. Poslovni načrt je pisni dokument, ki opisuje predlagan podvig. Njegov namen je zmanjšati negotovosti v podjetniški dejavnosti. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za pridelavo in predelavo lešnikov. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre pridelave in predelave (vrednost proizvodnje, lastno ceno, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Naslednji cilj je bila ocena pomembnih parametrov finančne analize (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti in doba povratka investicije). Rezultati analize so pokazali, da sta pridelava in predelava lešnikov ekonomsko upravičeni. Investicija v pridelavo in predelavo se povrne ob upoštevanju nekonstantnega letnega denarnega toka v 9. letu. Pri razvoju poslovne ideje nam je bil v pomoč tudi poslovni model Canvas.
Ključne besede: lešniki, poslovni načrt, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, ocena investicije
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 736; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

2.
Ocena investicije v plastenjak na kmetiji Frangež : magistrsko delo
Tjaša Pangerl, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaradi večanja povpraševanja po sveži in domači zelenjavi čez celo leto je nadzorovano okolje v zaščitenih prostorih optimalna rešitev za zadovoljitev potreb potrošnika. Zaščiteni prostori spomladi omogočajo zgodnejši začetek pridelave, jo podaljšujejo v zimo in jo omogočajo tudi v zimskih mesecih. S korigiranjem dejavnikov, ki vplivajo na rast, zagotavljamo optimalne pogoje in zmanjšamo možnost za okužbo ter prenos bolezni. V delu smo s finančno analizo analizirali investicijo v plastenjak na kmetiji Frangež. Za kmetijo Frangež smo pripravili tudi S.W.O.T. analizo. Naša hipoteza je bila, da je pridelava zelenjave v plastenjaku ekonomsko upravičena in da se investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne v petih letih. Rezultati so pokazali, da je pridelava zelenjave v plastenjaku ekonomsko upravičena, saj je povprečna vrednost koeficienta ekonomičnosti 2,50. Investicija se ob konstantnem letnem denarnem toku (LDT = 5.333,08 €) in 3 % obrestni meri ne povrne v petih letih, ampak v sedmem letu (NSV = 54,80 €). Kmetija Frangež se bo odločala na podlagi S.W.O.T. analize in ekonomskih parametrov.
Ključne besede: investicija, plastenjak, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 10.05.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetijo - študija primera
Saša Guštin, 2021, diplomsko delo

Opis: Ekološko kmetijstvo zagotavlja visokokakovostno in lokalno pridelano hrano, zato povpraševanje po ekoloških izdelkih in njihov trg rasteta hitro. V diplomskem delu smo izdelali preusmeritveni načrt za manjšo kmetijo Gerlič. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za vsak kmetijski pridelek ocenili pomembnejše ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno brez subvencij in lastno ceno s subvencijami, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti itd.). Kalkulacije so bile narejene za vsa tri obdobja pridelave na kmetiji (konvencialno obdobje, obdobje preusmeritve in obdobje ekološke pridelave). Rezultati analize so pokazali, da je preusmeritev kmetije Gerlič na meji ekonomske upravičenosti, kajti koeficient ekonomičnosti se iz 0,77 v konvencionalni pridelavi poviša na 1,02 v ekološki pridelavi – ob predpostavki vhodnih parametrov analize. Kljub temu da je pridelava na meji ekonomske upravičenosti, s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov ugotovimo, da so koeficienti ekonomičnosti najvišji v obdobju ekološkega kmetovanja. V okviru raziskave je bila narejena SWOT analiza, kjer smo definirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, preusmeritev, kalkulacije skupnih stroškov, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1251; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

4.
Ekonomika preusmeritve sadjarsko vinogradniške kmetije v ekološko - študija primera
Mateja Fekonja, 2020, diplomsko delo

Opis: Tudi v Sloveniji je vse več ekološke pridelave ter povpraševanja po ekoloških pridelkih, zato smo v diplomskem delu izdelali preusmeritveni načrt za manjšo sadjarsko vinogradniško kmetijo Fištravec iz Slovenskih Goric. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov je bila ocenjena ekonomska upravičenost preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja, in sicer za obdobje konvencionalne kmetije, obdobje kmetije v preusmeritvi ter obdobje kmetije po preusmeritvi, ko je kmetija ekološka. Kalkulacije skupnih stroškov so pokazale, da je preusmeritev kmetije Fištravec ekonomsko upravičena, saj se je koeficient ekonomičnosti iz 1,10 v konvencionalni pridelavi povišal na 1,51 v ekološki pridelavi.
Ključne besede: kalkulacije skupnih stroškov, preusmeritev, sadjarstvo, vinogradništvo
Objavljeno v DKUM: 04.09.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Preusmeritveni načrt kmetije Ploj iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje
Denis Ploj, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je zaradi vedno večje osveščenosti prebivalstva o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane v porastu. Na drugi strani pa je ekološka pridelava predvsem za manjše kmetije dodana vrednost, saj se lažje preusmerijo in prilagodijo zahtevam ekološke pridelave ter svoj produkt prodajo po višji ceni. Za manjšo konvencionalno kmetijo Ploj, ki ima njivskih površin le 1,1 ha, je izdelan preusmeritveni načrt. Za vsak kmetijski proizvod je pripravljena kalkulacija skupnih stroškov v konvencionalni pridelavi, pri preusmeritvi v ekološko pridelavo in v ekološki pridelavi, ko ima kmetija že status za ekološke pridelke. Za razvoj simulacijskega modela sta bila za kmetijo izdelana petletni kolobar in gnojilni načrt. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da kmetija v času konvencionalne pridelave posluje negativno, in sicer je finančni rezultat –216,39 €. V obdobju prvega leta preusmeritve je predviden pozitiven finančni rezultat v višini 3.371,33 €, medtem ko je za drugo leto preusmeritve predvideni finančni rezultat 6.770,17 €. Za obdobje ekološke pridelave je finančni rezultat 4.588,92 €.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika preusmeritve, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 28.01.2019; Ogledov: 1727; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Ekonomičnost reje krav dojilj na srednje veliki ekološki kmetiji – študija primera
Maja Vocovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na študiji primera srednje velike ekološke kmetije (25,2 GVŽ) smo ocenjevali ekonomičnosti reje krav dojilj za leto 2016. V modelni kalkulaciji smo simulacijsko ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre: skupne stroške, skupne prihodke, finančni rezultat, lastno ceno in koeficient ekonomičnosti. Na podlagi ocenjenih ekonomskih parametrov smo ugotovili, da je kmetija poslovala s pozitivnim finančnim rezultatom, ki je znašal 306,96 €. Z ozirom na ocenjeno vrednost koeficienta ekonomičnosti lahko trdimo, da je proizvodnja ekonomsko upravičena, saj je ta 1,01. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti, pri kateri smo predpostavili, da bi na kmetiji prodali več genetsko brezrožnih plemenskih živali in ekonomsko upravičili rejo krav dojilj z višjim koeficientom ekonomičnosti (1,11) in višjo oceno finančnega rezultata (3.857,27 €).
Ključne besede: reja krav dojilj, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, analiza občutljivosti
Objavljeno v DKUM: 29.09.2017; Ogledov: 2316; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (649,19 KB)

7.
EKONOMIKA REJE PIŠČANCEV BROJLERJEV
Sebastjan Krabonja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je analizirati rejo piščančjega mesa piščancev brojlerjev iz ekonomskega vidika. V ta namen je bil za rejo piščančjega mesa na kmetiji razvit tehnološko-ekonomsko simulacijski model s pripadajočimi podmodeli. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. V drugem delu raziskave je raziskan vpliv letnih časov na pogin v reji.
Ključne besede: ekonomika / modelne kalkulacije / reja piščancev / kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 3768; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (920,08 KB)

8.
ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI BIODINAMIČNE PRIDELAVE - ŠTUDIJA PRIMERA
Edvin Tomažič, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je oceniti ekonomsko upravičenost biodinamične pridelave na študiji primera (vzorčna kmetija). Kmetija se nahaja na gričevnato – hribovitem območju Obsotelja in je samooskrbna. Ocenjen je najboljši finančni rezultat (FR) v vinogradu, nato pri kokoših nesnicah, sledi njivska površina in nazadnje travniški sadovnjak. Uporabljena je bila metoda obračunskih kalkulacij skupnih stroškov (OKSS) pridelave in reje. Lastno ceno (LC) izračunamo tako, da skupne stroške (SS) delimo s skupnim pridelkom (y). Skupni prihodek (SP) je produkt cene enote pridelka (Cy) in skupnega pridelka (y). Finančni rezultat (FR) je razlika med skupnim prihodkom (SP) in skupnimi stroški (SS). Koeficient ekonomičnosti (KE) za vinograd je 3,88, vzreja kokoši nesnic 3,22, njivska površina 3,13 in travniški sadovnjak 2,16.
Ključne besede: biodinamična pridelava, ekonomska upravičenost, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 26.11.2014; Ogledov: 2465; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (6,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici