SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza opraševalnih odnosov in kalitve peloda črnega teloha (Helleborus niger L.)
Davor Bauman, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava je bila opravljena na črnem telohu (Helleborus niger L.) in obsega v prvem delu dokumentiranje in analizo glavnih opraševalcev črnega teloha v naravni populaciji v drugem pa analizo kalivosti peloda. Osredotočili smo se na pet skupin insektov: čebele, čmrlje in ose, velike dvokrilne insekte (muhe), majhne dvokrilne insekte in druge opraševalce, ki so majhnega pomena. Sistematično opazovanje je potekalo marca 2009 v Žičah pri Slovenskih Konjicah. Analize opraševanja povezane z aktivnostjo žuželk nakazujejo, da obstajajo očitne razlike v pogostosti obiska med proučevanimi skupinami žuželk in dnevnim časom. Najpogostejši obiskovalci so bile majhne mušice. Opazovanja kažejo, da je črni teloh verjetno prevladujoča tujeprašna, entomofilna vrsta. Pri analizi živosti peloda smo ugotavljali optimalne pogoje skladiščenja. Živost peloda smo vrednotili s tehniko in vitro kalitve. Pelod je statistično značilno bolje kalil na gojišču z višjim pH in nižjo koncentracijo sladkorja. Živost peloda se je ohranila tudi po 5 mesecih, če smo ga skladiščili v zamrzovalniku pri -75ºC.
Ključne besede: črni teloh, Helleborus niger, naravne populacije, opraševanje, živost peloda, in vitro kalitev
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 1798; Prenosov: 95
.pdf Polno besedilo (2,14 MB)

2.
Vpliv izbire in sestave gojišča na kalitev spor in zgodnji razvoj gametofitov praproti Platycerium bifurcatum (Cav.) C. Chr. in vitro
Anita Paj, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskali smo vpliv sterilizacije, mineralne sestave in strjevalca gojišča na kalitev spor in zgodnji razvoj gametofitov praproti Platycerium bifurcatum. Preučili smo, kako na kalitev spor praproti P. bifurcatum vplivajo razlike v mineralni sestavi Knopovega, dveh različkov Knudsonovega, Moorovega, polovičnega Murashige — Skoogovega in Thompsonovega gojišča, ki jih raziskovalci uporabljajo za kalitev spor drugih vrst praproti, ter jih primerjali s kalitvijo spor na Knopovem in Murashige — Skoogovem gojišču, ki sta najpogosteje omenjeni gojišči za kalitev spor P. bifurcatum. Način sterilizacije spor vpliva na kalitev spor. Spore so kalile na vseh uporabljenih gojiščih. Kaljivost spor je bila podobna na vseh gojiščih različne mineralne sestave, ne glede na prisotnost strjevalca gojišča. Mineralna sestava gojišča in prisotnost strjevalca gojišča vplivata na velikost celic in dolžino rizoidov v zgodnjem razvoju gametofita. Na gojiščih z dodanim strjevalcem gojišča se je razvilo manjše število daljših rizoidov in večje število manjših celic. V tekočih gojiščih se je razvilo večje število krajših rizoidov in manjše število večjih celic.
Ključne besede: Platycerium bifurcatum, spore, gametofit, rizoid, trdo in tekoče gojišče, kalitev
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 2028; Prenosov: 57
.pdf Polno besedilo (3,01 MB)

3.
ZBIRKA LABORATORIJSKIH VAJ NAMENJENIH SPREMLJAVI KALITVE SEMEN, KI SE UPORABLJAJO V PREHRANI KOT KALČKI
Klementina Pušnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V naši nalogi smo pripravili nabor laboratorijskih vaj s kalčki različnih rastlinskih vrst. Pripravili smo deset vaj, načrtovanih tako z računalniško podprtim laboratorijem kot s klasično metodo laboratorijskega dela. Pripravili smo naslednje vaje: Kaljivost semen in potek dinamike kalitve, Inhibitorji kalitve, Dihanje kalčkov redkvice, rukole, lucerne, Dihanje kalčkov odvisno od časa kalitve, Dihanje kalčkov odvisno od temperature kalitve, Kvalitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Kvantitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Amilazna aktivnost kalčkov, Kvantitativni test vitamina C kalčkom lucerne, Določanje koncentracije proteinov v kalčkih. Vaje bo mogoče uporabiti za laboratorijsko eksperimentalno delo ne samo na kalčkih, pač pa tudi na drugih rastlinskih objektih, kar zaradi možnega transfera viša pedagoško vrednost pripravljenih vaj.
Ključne besede: kalčki, kalitev semen, dinamika kalitve, inhibicija, dihanje kalčkov, reduktivni sladkorji, amilazna aktivnost, vitamin C, proteini, Vernier, laboratorijske vaje, računalniško podprte vaje.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2831; Prenosov: 655
.pdf Polno besedilo (2,74 MB)

4.
VPLIV KLIMATSKIH IN AGROTEHNIČNIH DEJAVNIKOV NA KALITEV IN VZNIK OLJNIH BUČ
Matjaž Mihelič, 2010, diplomsko delo

Opis: Toplota, svetloba, vlaga in tip tal so ključni dejavniki za kalitev in vznik rastlinic. Z namenom, da bi preverili vpliv teh dejavnikov na kalitev oljnih buč v primerjavi z jedilnimi, sta bila postavljena dva eksperimenta v rastni komori in eden v rastlinjaku. Proučen je vpliv toplotnega režima (12, 14, 16 °C), svetlobe (temno 0 ur, pol svetlo 12 ur ter svetlo 24 ur), vlage (40 % PK in 100 % PK) in tal (glinena ilovica in peščena ilovica) oz. substrat na odstotek živokalečih semen in maso rastlinic. Rezultati kažejo, da bučevkam odgovarjajo topla tla (vsaj 18 °C), kalitev v temi in 100 % PK. Zaradi omejene kalitve pri nižjih temperaturah je obvezno sejati več semen na setveno mesto in kasneje redčiti, substratu pa dodati glinene delce. Pri zasnovi je potrebno upoštevati tudi specifične zahteve vrste semena.
Ključne besede: oljna buča, kalitev, vznik, klimatski dejavniki
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2506; Prenosov: 186
.pdf Polno besedilo (691,48 KB)

5.
VPLIV GNOJEVKE NA KALITEV IN ZAČETNO RAST BELE IN ČRNE DETELJE (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.)
Milka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2010 izvedli lončni in kalilni poskus, da bi ocenili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast bele in črne detelje (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.). V lončni poskus v rastlinjaku so bili vključeni trije dejavniki (delež sušine v gnojevki, način zalivanja, rastlinska vrsta) v štirih ponovitvah (naključni bloki). V kalilnem poskusu v rastni komori sta bila obravnavana samo dejavnika rastlinska vrsta in delež sušine v gnojevki. V poskusih smo ugotovili, da se ob povečevanju koncentracije sušine v gnojevki zmanjšuje kalivost semen detelj na začetna rast obravnavanih detelj. Na kalivost semen je imel statistično značilen vpliv tudi način zalivanja lončkov. Rezultati kažejo, da lahko z vodo nerazredčena gnojevka ali pa gnojevka z malim dodatkom vode zmanjša uspeh obnove ruše, če seme apliciramo v rušo skupaj z gnojevko.
Ključne besede: bela detelja, črna detelja, gnojevka, kalitev, seme
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 1721; Prenosov: 164
.pdf Polno besedilo (523,72 KB)

6.
ALELOPATSKI VPLIV EKSTRAKTA SRKHODLAKAVEGA ŠČIRA (Amaranthus retorfleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA CV. 'G6' (Amaranthus cruentus L.) NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Lidija Bauman, 2011, diplomsko delo

Opis: Alelopatija je pojav, pri katerem neka rastlina ali mikroorganizem izloča alelokemikalije, te pa stimulativno ali zaviralno delujejo na sosednji organizem (rastlino, mikroorganizem). Znani so alelopatski učinki plevelnega ščira, informacije o morebitnih alelopatskih učinkih zrnatega ščira pa so omejene. Namen raziskave je bil proučiti in primerjati vpliv srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in mehiškega zrnatega ščira (A. cruentus L. cv. 'G6') na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze (Zea mays L.). Raziskava je vklučevala ekstrakte različnih rastlinskih delov aplicirane v različnih koncentracijah. Kot kontrolo smo uporabili destilirano vodo. Učinek ekstraktov je odvisen predvsem od rastlinskega dela iz katerega je pripravljen in koncentracije. Posebej zaviralno delujejo ekstrakti iz listov srhkodlakavega ščira in iz socvetij zrnatega ščira pri višjih koncentracijah. Ekstrakti iz korenin ne vplivajo, ali celo stimulativno delujejo na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze.
Ključne besede: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1650; Prenosov: 82
.pdf Polno besedilo (858,93 KB)

7.
Viabilnost semen kukavičevk iz semenske banke Botaničnega vrta v Ljubljani in njihova asimbiotska kalitev na primeru semen lepega čeveljca (Cypripedium calceolus L.)
Monika Kaplja, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverjali živost semen kukavičevk, nabranih na področju Slovenije, in shranjenih v semenski banki Botaničnega vrta v Ljubljani. Za preverjanje živosti 21 vrst kukavičevk, nabranih med leti 2007 in 2012, smo preiskusili in primerjali dve metodi: metodo s terazolijevim kloridom (TTC) in fluorescein diacetatom (FDA). Metoda FDA se je izkazala za primernejšo; rezultati živosti semen so bili zelo variabilni in so znašali od 0,5 do 100 %. Da bi preverili ali živost semen pomeni tudi kalivost, smo se odločili, da kalimo eno izmed posredovanih kukavičevk tudi aseptično kalimo. Izbrali smo kukavičevko lepi čeveljc. Čeprav smo preizkusili 3 različna gojišča, nobeno od semen ni uspešno kalilo.
Ključne besede: semenska banka, viabilnost, FDA, asimbiotska kalitev, lepi čeveljc
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1154; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (1,79 MB)

8.
Vpliv termoterapije na kalitev semen navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.)
Lara Škof, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2013 smo v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na željo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (Semenarna Ljubljana) izvedli poskus, v katerem smo ugotavljali, kako termoterapija (tretiranje z vročim zrakom) vpliva na kalitev semen navadnega fižola. Termoterapija je ena izmed možnosti zatiranja bolezni, ki se prenašajo s semenom. Poskus smo izvajali na štirih različnih sortah navadnega fižola ('Jeruzalemski', 'Jabelski pisanec', 'Zorin', 'Cipro'), katerih seme smo izpostavili različnim toplotnim tretiranjem. Po termoterapiji smo seme posejali v vlažen pesek in postavili v rastno komoro (25 °C , 24-urna osvetlitev) za 8 dni. Po tem času smo rastline razvrstili v 3 kategorije: mrtvo seme, nenormalne klice in normalne klice. Ugotovili smo, da se različne sorte fižola specifično odzivajo na posamezna toplotna tretiranja. Sorta je imela kot dejavnik statistično značilno večji vpliv kot pa samo obravnavanje, zato je smiselno proučiti vpliv različnih kombinacij termoterapije na kalitev v večjem obsegu ter tako poiskati optimalno tretiranje za določeno sorto. Ugotovili smo tudi, da je statistično značilno več mrtvih semen, če po tretiranju semen ne posadimo takoj, pač pa jih pred sajenjem še 50 dni skladiščimo v hladilniku.
Ključne besede: navadni fižol, kalitev semen, bolezni, termoterapija
Objavljeno: 19.09.2014; Ogledov: 711; Prenosov: 168
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

9.
Značilnosti kalitve sobivajočih vrst suhega travnika iz rodov Anthyllis, Gentiana in Plantago
Mirjana Šipek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so nas zanimale specifične razlike v kalitvi sorodnih vrst. Opazovali smo značilnosti kalitve desetih vrst suhega travnika. Prav tako smo v literaturi poiskali podatke, ki se nanašajo na čas cvetenja, opraševalce in raznašalce semen obravnavanih vrst. Kalili smo stara semena Anthyllis jacquinii, A. vulneraria, Centaurea rupestris, Coronilla vaginalis, Gentiana clusii, G. verna supsp. tergestina, Lotus corniculatus, Plantago holosteum, P. media in Rhinanthus minor, ki so bila nabrana na pašniku v Predmeji v Trnovskem gozdu. Semenom izbranih vrst smo določili povprečno maso in dolžino. Kalitev je potekala pod štirimi različnimi pogoji: kalitev skarificiranih semen, kalitev semen v temi in svetlobi ter kalitev semen v hladilniku. Naš cilj je bil poiskati razlike v kalitvi med vrstami istega rodu, če le-te sploh obstajajo. Vse obravnavane vrste, ki jih uvrščamo v družino metuljnic, so kalile najbolje v primeru, ko smo semena predhodno skarificirali. Delež kalivosti skarificiranih semen metuljnic je pri vseh vrstah znašal nad 50 %. Pokazale so se tudi določene razlike med kalitvijo semen A. vulneraria in A. jacquinii. Najopaznejša razlika je bila v hitrosti kalenja semen posamezne vrste. Semena P. holosteum so za razliko od metuljnic kalila v velikem deležu tudi tista, ki jih nismo skarificirali, ne glede na to ali so bila izpostavljena svetlobi ali temi. Kalila niso semena v hladilniku, dokler jih nismo prenesli v rastno komoro. Presenetljivo pa semena P. media niso kalila ne glede na pogoje kalenja. Vrsti iz rodu Gentiana tudi nista kalili, niti po predhodni hladni stratifikaciji. Prav tako niso kalila semena enoletnice R. minor. Po enomesečni hladni stratifikaciji in nadaljnji enomesečni izpostavitvi optimalnim rastnim razmeram v rastni komori so kalila semena nebinovke C. rupestris, vendar je bil delež semen, ki so kalila, zelo nizek. Vse zbrane podatke o obravnavanih vrstah smo nazadnje še statistično obdelali s klastersko metodo (K-mean clustering).
Ključne besede: suh travnik, sobivajoče vrste, rastlinske združbe, kalitev, semena, dormanca, Anthyllis, Gentiana, Plantago.
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 1052; Prenosov: 148
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

10.
Alelopatski učinek križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum)
Natalija Kaučič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Navadna česnovka (Alliaria petiolata) naj bi bila potencialno alelopatska in čedalje bolj invazivna, zato nas je zanimalo, kaj omogoča invazivni česnovki, da se uspešno naseli v tujih območjih in da se uspešno spopada s tamkajšnjimi avtohtonimi vrstami, čeprav v svojem avtohtonem okolju ni posebej dominantna. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bila česnovka potencialno alelopatska, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v česnovki. Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov (različnih koncentracij), učinke ekstraktov iz vzorcev tal in učinke hlapljivih snovi, sproščenih iz rastlinskih tkiv navadne česnovke na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Zanimala nas je kalivost in pojavitev sejancev ter dolžina kalice in korenin vrtne kreše. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo Studentovega t-testa v programskem orodju Statistica (Statsoft). Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, da imajo vodotopni ekstrakti iz listov močnejši zaviralni učinek na rast in kalitev kalic kot vodotopni ekstrakti iz korenin ter da se dolžina celotne kalice ter dolžina korenine vrtne kreše, prav tako pa tudi odstotek kalitve semen z naraščanjem koncentracije vodotopnih ekstraktov manjša. Odstotek kalivosti semen vrtne kreše v poskusih s hlapljivimi substancami je nižji v primerjavi s kontrolnimi poskusi.
Ključne besede: alelopatija, semena, kalitev, zaviranje, križnice, navadna česnovka, vrtna kreša, vodni ekstrakti, biološka invazija
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1355; Prenosov: 150
.pdf Polno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici