Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu sem ugotavljala primernost simulatorja SKL2, proizvajalca WTW, kot etalona z zagotovljeno sledljivostjo za umerjanje (kalibracijo) merilnikov pH , prevodnosti in koncentracije kisika ter razvila in uvedla umeritvene (kalibracijske) postopke za umerjanje merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika, proizvajalca WTW. Najprej sem določila vire merilne negotovosti simulatorja SKL2, ki pomembno vplivajo na točnost meritev dobljenih z njim in raziskala vplive posameznih virov za vsako od preučevanih fizikalno kemijskih veličin : pH, prevodnost, koncentracija kisika. Nato sem naredila izračun kombinirane merilne negotovosti simulatorja SKL2 za vsako fizikalno kemijsko veličino posebej. Na osnovi izračunanih merilnih negotovosti sem nato določila kalibracijske in merilne zmogljivosti simulatorja SKL2 za merjenje pH, prevodnosti in koncentracije raztopljenega kisika. V nadaljevanju sem opredelila kalibracijske postopke za kalibracijo merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW po primerjalni metodi, brez uporabe sonde. Na koncu sem osnovala kalibracijska poročila (certifikate) za podajanje rezultatov umerjanj (kalibracij) za merilce posameznih fizikalno kemijskih veličin pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da se simulator SKL2, proizvajalca WTW z zagotovljeno sledljivostjo preko nacionalnega akreditacijskega laboratrija lahko uporablja kot etalon za umerjanje merilcev pH prevodnosti ter koncentracije kisika, WTW v laboratoriju akreditiranem za kalibracijo teh merilcev.
Ključne besede: kalibracija, sledljivost, merilna negotovost, merilec pH, merilec prevodnosti, merilec raztopljenega kisika
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 1978; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Bančno okolje je nenehno povezano s tveganjem. Zaradi globalizacije, ki je odprla finančne trge, je banke izpostavila še večjemu tveganju. Skozi nalogo predstavimo kreditno tveganje in različne modele kreditnega tveganja. V teoretičnem delu predstavimo oblikovanje kreditnih limitov, kot apetit tveganja posamezne banke. V magistrski nalogi predstavimo bonitetni model za mikro in majhna podjetja. V empiričnem delu preverjamo hipoteze, enotnega bonitetnega modela. V sklepu podamo izboljšave modela.
Ključne besede: kreditno tveganje, bonitetni modeli, verjetnost neplačila, nastanek neplačila, izguba ob neplačilu, izpostavljenost ob neplačilu bonitetni razredi, validacija, kalibracija oziroma umerjanje, napovedna moč modela, kreditni limiti
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1214; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: V tem delu je opisan postopek za določitev zunanjih koordinat objekta z uporabo dveh kamer in pomočjo metod strojnega vida. Sistem na ta način omogoča brezstično določitev zunanjih koordinat objekta oz. aktivnega markerja. Izdelali smo dva markerja in preizkusili njuno točnost določanja zunanjih koordinat. Pridobljeno znanje iz prvega sklopa dela smo uporabili še za določanje zunanjih koordinat orientacije glave. V začetnih poglavjih so opisane osnove digitalne fotografije in teoretično ozadje popačitev, ki so prisotne ob zajetju slike s kamero. Opisan je tudi postopek modeliranja omenjenih popačitev. Naslednja poglavja zajemajo pristop in načrtovanje sistema z markerjem. Pri tem je največji izziv predstavljala ocena točnosti pozicije in ocena hitrosti sledenja markerja. V nadaljevanju je opisana še metoda, izračuna zunanjih koordinat orientacije glave, ter problemi, ki so se pojavili med samim delom. Na koncu so podani merilni rezultati primerjav obeh markerjev, ter uspešnost določanja pozicije glave.
Ključne besede: OpenCV, določanje pozicije objekta, kalibracija kamere, določanje orientacije glave
Objavljeno v DKUM: 11.12.2015; Ogledov: 1574; Prenosov: 258
Celotno besedilo (3,83 MB)

Opis: V delu je opisana avtomatizacija tlačne stiskalnice ESP 1000-EB, ki je namenjena kalibriranju optičnih tlačnih senzorjev. Delo zajema dopolnitev mehanske strukture stiskalnice, regulacijo tlaka v stiskalnici s pomočjo razvojne plošče STM32F4 Discovery ter razvoj programske kode v programskih jezikih C in Labview. Prav tako delo zajema načrtovanje elektronskega podpornega vezja, ter prikaz delovanja avtomatiziranega sistema na primeru optičnega senzorja.
Ključne besede: avtomatizacija, regulacija tlaka, kalibracija tlačnih senzorjev
Objavljeno v DKUM: 21.11.2014; Ogledov: 2108; Prenosov: 278
Celotno besedilo (4,70 MB)

Opis: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Ključne besede: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Objavljeno v DKUM: 22.02.2013; Ogledov: 2300; Prenosov: 202
Povezava na celotno besedilo