| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fiziologija acinarnih celic trebušne slinavke; pomen kalcijevih signalnih poti v fizioloških in patofizioloških pogojih
Urška Marolt, 2023, doktorska disertacija

Opis: Fiziologija in patofiziologija eksokrinega dela trebušne slinavke sta v tesni povezavi s spremembami znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov. Večina našega znanja o kalcijevih signalnih poteh v acinarnih celicah temelji na poskusih in vitro, kjer celice encimsko izoliramo, kar spremeni njihovo strukturo, fiziologijo in omeji naše razumevanje. Zaradi teh omejitev smo uvedli metodo tkivne rezine trebušne slinavke kot eksperimentalni model in situ. Ocenili smo sposobnost za preživetje in morfološke značilnosti acinarnih celic z uporabo testa preživetja celic (LIVE/DEAD assay), transmisijske elektronske mikroskopije in imunofluorescenčnih metod. V glavnem delu raziskave smo opredelili funkcionalni odziv acinarnih celic na stimulacijo z acetilholinom in ga primerjali z odzivi na cerulein. Spremembo znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo merili s konfokalno mikroskopijo. Pokazali smo, da so različni parametri kalcijevih oscilacij koncentracijsko odvisni in da je aktivnost precej dobro usklajena znotraj acinusov, ne pa med acinusi. Metoda tkivne rezine trebušne slinavke tako v naših očeh predstavlja pomemben nov in zanesljiv eksperimentalni model za oceno normalne in patološke morfologije in fiziologije acinarnih celic.
Ključne besede: trebušna slinavka, acinarna celica, kalcijeve oscilacije, metoda tkivne rezine, konfokalna mikroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 395; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)

2.
Modeliranje in senzitivnostna analiza heterogene populacije pankreasnih celic beta
Miha Nassif, 2017, magistrsko delo

Opis: V delu se osredotočimo na modeliranje signalizacije v pankreasnih celicah beta. Te endokrine celice se nahajajo v Langerhansovih otočkih trebušne slinavke in so ključne pri uravnavi hormonskega ravnovesja v telesu. Njihova glavna naloga je izločanje hormona inzulina, ki je tesno povezana z dinamiko kalcijevih ionov. Le-ta je v celicah beta odvisna od glukoze in je sestavljena iz različnih oscilatornih podsistemov, in sicer glikolitičnega, mitohondrijskega in električno-kalcijevega. Zaradi kompleksnosti tega sistema se pri njegovem preučevanju poslužimo modeliranja in simulacij, ki nadgradijo eksperimentalne ugotovitve in omogočijo globlji vpogled v delovanje. Najprej smo preučevali celosten model ene celice in opravili senzitivnostno analizo modela, na podlagi katere smo razbrali ključne parametre in regulacijske procese, ki krojijo celično dinamiko in sekrecijo inzulina. V nadaljevanju smo izdelali večcelični mrežni model celic beta, ki vključuje tudi medcelično električno sklopitev preko presledkovnih stikov. V ta model smo vpeljali tako heterogenost celic kakor tudi heterogenost stičnih prevodnosti in na takšen način dobili dobro skladnost med rezultati simulacij in eksperimentov.
Ključne besede: Langerhansovi otočki, celice beta, kalcijeva signalizacija, medcelična sklopitev, geometrična mreža, senzitivnostna analiza, kalcijeve oscilacije, sladkorna bolezen
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 1703; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

3.
4.
Ojačitev in glajenje kalcijevih celičnih signalov s primerjavo prenosa signalov v tehniki : doktorska disertacija
Vladimir Grubelnik, 2008, doktorska disertacija

Opis: Tema doktorske disertacije sodi na področje celične signalizacije. Predstavljena je teoretična obravnava celične signalizacije, ki temelji na proteinskih kaskadah, katerih aktivacija je pogojena s koncentracijo prostih ▫$Ca^{2+}$▫ ionov v znotrajceličnem prostoru. Proučujemo vlogo proteinskih kaskad pri glajenju celičnih signalov s kratkim odzivnim časom in vlogo proteinskih kaskad pri ohranjanju pulzne oblike ojačanih signalov. Izdelana je analogija s prenosom signalov v elektrotehniki, pri čemer primerjamo delovanje bioloških sistemov z znanimi mehanizmi delovanja v električnih vezjih. V delu sta predstavljena dva ključna izvirna znanstvena prispevka. Pokažemo, da je glajenje pulznih signalov s hitrimi vklopno-izklopnimi karakteristikami zagotovljeno že z malim številom kaskadnih ciklov. Za ojačitev signalov, pri katerih je potrebno ohraniti njihovo obliko, pokažemo, da so večstopenjski kaskadni ojačevalci rešitev tako v bioloških kakor tudi v tehničnih sistemih.
Ključne besede: fizika, tehnika, celična signalizacija, kalcijeve oscilacije, proteinske kaskade, glajenje signalov, ojačitev signalov, elektronski sistemi, operacijski ojačevalnik, disertacije
Objavljeno v DKUM: 31.05.2009; Ogledov: 14212; Prenosov: 1093
.pdf Celotno besedilo (10,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici