Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo temelji na primerjavi treh različnih metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na pretežno kislih tleh iz SV dela Slovenije. Reakcijo tal smo izmerili v treh različnih raztopinah (KCl, CaCl2 in Ca(CH3COO)2). Potencialna kislost tal v raztopini KCl se je gibala med 3,46 in 7,06 pH oziroma v raztopini CaCl2 med 3,80 in 7,21 pH, medtem ko je hidrolitska kislost v raztopini Ca(CH3COO)2 variirala med 6,05 in 7,45 pH. Ugotovili smo zelo močno povezanost med pH-vrednostmi potencialne kislosti v raztopinah KCl in CaCl2 (koeficient korelacije R = 0,96). Pri izračunu potrebne količine sredstva za apnjenje smo primerjali tri različne metode, ki upoštevajo različne parametre kakovosti tal: Schachtschabel, VDLUFA in Vukadinović-Lončarić. Potrebne količine sredstva za apnjenje so primerljive po metodi Schachtschabel in Vukadinović-Lončarić (povprečna izračunana količina apnilnega sredstva pri Vukadinović-Lončarić je bila 15 CaO (dt/ha), pri Schachtschabel pa 14 CaO (dt/ha)), medtem ko je metoda VDLUFA dala petkrat večje količine kot drugi dve metodi. Pri slednji metodi smo talnim vzorcem določili tudi teksturo tal in vsebnost organske snovi. Rezultati so pokazali, da je bila korelacija med vsebnostjo organske snovi in vsebnostjo gline neznatna (R = 0,15), med organsko snovjo in vsebnostjo peska prav tako neznatna (R = 0,18) in med organsko snovjo in vsebnostjo melja negativno šibka (R = –0,21). Zelo šibka je bila tudi korelacija med vsebnostjo gline in pH (R ≤ 0,11) oziroma med vsebnostjo organske snovi in reakcijo tal v KCl (R = 0,24).
Ključne besede: apnjenje, reakcija tal, kisla tla, kalcijev oksid (CaO), kalcijev karbonat (CaCO3)
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1363; Prenosov: 230
Celotno besedilo (2,46 MB)