| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Adsorpcija poliakrilne kisline (PAA) na površino kalcijevega karbonata : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Alen Kostevc, 2023, diplomsko delo

Opis: Cilj te naloge je bil preučiti adsorpcijo poliakrilne kisline na površino kalcijevega karbonata. Najprej smo opisali mehanizem adsorpcije poliakrilne kisline na površino kalcijevega karbonata in nato tudi mehanizem dispergiranja delcev v suspenziji. Proces adsorpcije smo potem preučevali s polielektrolitskimi titracijami, katerih rezultate smo pretvorili v količino prostega dispergenta v suspenziji in iz tega še v količino vezanega dispergenta na površino minerala. Na podlagi teh dveh količin smo konstruirali adsorpcijske izoterme. Obliko teh izoterm smo opisovali z Langmuirjevo teorijo adsorpcije. Z uporabo te teorije smo ovrednotili vpliv preiskovanih faktorjev na adsorpcijo. Faktorji, katere smo preučevali, so bili suha snov kalcijevega karbonata v suspenziji, vpliv sušenja suspenzije po dispergiranju, molska masa dispergenta in stopnja nevtralizacije dispergenta, oz. pH dispergenta. Najprej smo pa ovrednotili ponovljivost adsorpcijske izoterme. Rezultati eksperimentov so pokazali, da pri suhi snovi kalcijevega karbonata v suspenziji in pri sušenju suspenzije nismo zaznali vidnih trendov sprememb pri adsorpciji. Eksperiment z molsko maso dispergenta je pokazal, da je že standardno izbrani dispergent z srednjo vrednostjo molske mase v našem eksperimentu najoptimalnejši za adsorpcijo zaradi več aktivnih mest na daljši verigi ter omejitve hidrodinamičnega radija. Zadnji eksperiment stopnje nevtralizacije je pokazal jasen trend vpliva na adsorpcijo. Dokazali smo, da z večanjem stopnje nevtralizacije dispergenta oz. z večanjem pH-ja dispergenta učinkovitost adsorpcije pada. Več imamo prostega dispergenta v suspenziji in manj vezanega dispergenta na površino minerala. Zaključimo lahko, da ima stopnja nevtralizacije dispergenta negativen vpliv na učinkovitost adsorpcije.
Ključne besede: Adsorpcija, dispergiranje, polielektrolitska titracija, PAA, kalcijev karbonat
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 343; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
Vpliv velikosti delcev kalcijevega karbonata na lastnosti papirja za inkjet : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Simon Zadravec, 2022, diplomsko delo

Opis: Optične lastnosti pigmentov, ki se uporabljajo za premazovanje papirjev so povezane z njihovo morfologijo. Sipanje svetlobe skozi premazano plast je odvisno od porazdelitve velikosti delcev pigmenta. V diplomskem delu je obravnavan učinek delcev različnih velikosti pigmentov kalcijevega karbonata na optične ter tiskarske lastnosti končnega premazanega papirja. Uporabljeni so bili različno veliki delci za premazovanje osnovnih papirjev. Študija je bila izvedena pri istih masah premaza. Uporabili smo proizvode suspenzij kalcijevega karbonata iz redne proizvodnje, katerim smo izmerili velikost delcev. Nato smo dodali veziva škrob in lateks, kovezivo kalcijev stearat in pa optično belilo optiblank. Mešanice smo razredčili tako, da je bila vsebnost suhe snovi približno enaka v vseh suspenzijah. Izmerili smo optične lastnosti papirja in ovrednotili tisk z inkjet in laserskim tiskalnikom. Ugotovili smo, da ima velikost delcev in porazdelitev velikosti velik vpliv na barvo premaza, reologijo in lastnosti premazanega papirja. Rezultati kažejo na to, da se sijaj površine papirja izboljšuje z manjšanjem širine porazdelitve velikosti delcev, prav tako pa manjši srednji premer zrn vodi do boljšega sijaja. Na svetlost ima večji vpliv razpon porazdelitve, enako velja za optično lastnost beline, razlika je samo v tem, da se belina po glajenju papirja nekoliko zmanjša, svetlost pa ravno obratno. Opaciteta se viša z manjšanjem razpona, tako vzorec z najožjo porazdelitvijo preseva najmanj svetlobe. Vpliva na kvaliteto tiska z inkjet tiskalnikom nismo videli, saj vsi vzorci spadajo v enak razred kvalitete, je pa bila videna sprememba v kontrastu natiskanih 2D kod. Nekoliko slabši kontrast je opažen pri vzorcih papirja premazanih s suspenzijami, ki vsebujejo monodisperzne delce.
Ključne besede: kalcijev karbonat, inkjet tisk, optične lastnosti, tiskarske lastnosti, porazdelitev velikosti delcev
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 480; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

3.
Eksperimentalna raziskava rumenenja PVC : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
David Tian Hren, 2022, diplomsko delo

Opis: Poli(vinil klorid) oz. PVC je enostaven polimer pripravljen iz vinilkloridnega monomera s prosto radikalsko polimerizacijo. Sinteza polimera ter njegovi materiali so relativno poceni. PVC ni možno samostojno obdelati zaradi njegove zelo nizke termične stabilnosti ter visoke viskoznosti. Zato je potrebno polimeru dodati številne dodatke, da dobimo širok in raznolik nabor lastnosti. Zaradi možnosti širokega nabora lastnosti je PVC-ju omogočena široka uporaba. PVC ima slabo toplotno in svetlobno stabilnost. Podvržen je hitremu avtokatalitskemu dehidrokloriranju. Odcepitev HCl od polimernega ogrodja slabo vpliva na njegove lastnosti. PVC-ju se zaradi tega dodajajo številni dodatki. Eden najpomembnejših dodatkov za PVC so polnila, ki so se včasih uporabljala zgolj z namenom znižanja stroškov. Dandanes imajo polnila različne funkcije, nepogrešljiva pa so postala predvsem mineralna polnila. Najpomembnejše in najbolj uporabljeno polnilo pri proizvodnji PVC-ja predstavlja kalcijev karbonat. Kalcijev karbonat se odlikuje kot polnilo predvsem zaradi svoje kemične čistosti, visoke beline, nizkega lomnega količnika ter nizke abrazivnosti. V diplomski nalogi smo preučevali, kako vpliva kalcijev karbonat na lastnosti PVC-ja. Za sintezo PVC profilov smo uporabili 9 različno pripravljenih oplaščenih kalcijevih karbonatov. Kalcijev karbonat smo prvo zmešali s PVC praškom ter stabilizatorjem, da smo pripravili suho mešanico, ki smo jo nato ekstrudirali. Nastalim PVC profilom smo izmerili stabilnost pri povišanih temperaturah ter izpostavljenosti UV svetlobi. Termično stabilnost smo določali z merjenjem optičnih lastnosti po določenem času izpostavljenosti visokim temperaturam ter s konduktometrično DHC analizo in analizo z DSC-jem. UV stabilnost smo pa spremljali s spremembo optičnih lastnosti po določenem času izpostavljenosti UV svetlobi.
Ključne besede: PVC, kalcijev karbonat, optične lastnosti, stabilnost PVC, degradacija PVC, analiza PVC
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 465; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

4.
Vplivi kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2
Jan Kopecky, 2021, magistrsko delo

Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je zapletena presnovna bolezen, za katero je značilna izguba funkcije celic beta v Langerhansovih otočkih. Ker predstavlja SB2 vedno večji globalni problem, je potrebno poglobiti naše znanje in iskati nove metode ter terapevtske načine, kako jo zajeziti. Dinamika znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta igra ključno vlogo pri sklopitvi med stimulusom in sekrecijo ter je tesno povezana z izločanjem inzulina. Zato je razumevanje tega procesa ključno za vpogled v mehanizme, prisotne pri SB2. Kratkotrajna kalorična restrikcija vodi do remisije SB2. Da bi razjasnili naše razumevanje o vplivu kalorične restrikcije na celice beta in mehanizma remisije SB2, smo v magistrski nalogi raziskovali vpliv kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij v celicah beta. Poskuse smo izvedli na samcih miši linije C57BL/6J, ki smo jih razdelili v tri skupine. Ena skupina miši je prejemala kontrolno prehrano (CD), druga zahodno prehrano (WD), tretjo pa smo po določenem času hranjenja z WD izpostavili kalorični restrikciji (RCD). Pri WD miših se je pojavila delno kompenzirana SB2, inzulinska rezistenca in hiperglikemije na tešče. Dinamiko znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo snemali s konfokalnim mikroskopom na akutnih tkivnih rezinah trebušne slinavke ob stimuliranju z različnimi koncentracijami glukoze. Zaznali smo značilen vzorec kalcijevih oscilacij celic beta. V svoji magistrski nalogi sem podrobneje preučeval plato fazo oscilacij znotrajcelične koncentracije kalcijevega iona, natančneje aktivni čas, frekvence in dolžine oscilacij. Celice beta WD miši so delno kompenzirale inzulinsko rezistenco s povečano aktivnostjo, ki se je izrazila predvsem v aktivnem času oscilacij. Ugotovili smo, da je kalorična restrikcija signifikantno znižala aktivni čas in dolžino oscilacij. Ko smo preučevali vpliv koncentracije glukoze na dinamiko kalcijevih oscilacij, smo pri vseh skupinah zasledili trend naraščanja aktivnega časa in dolžine oscilacij ob naraščanju koncentracije glukoze. Pri frekvenci oscilacij nismo zaznali jasnega vzorca ne med tretmaji in ne ob večanju koncentracije glukoze. Kratkotrajna kalorična restrikcija je izboljšala inzulinsko občutljivost, povzročila normoglikemijo in povrnila aktivnost celic beta na raven CD miši. Rezultati nam nudijo boljši vpogled v mehanizme SB2 in nudijo dobro platformo za študij SB2 na živalskih modelih.
Ključne besede: celice beta, kalcijev ion, kalorična restrikcija, Langerhansov otoček, zahodna dieta, inzulin
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1189; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

5.
Razvoj metode za določevanje ekvivalentne točke pri obarjanju fluoridov iz ekstrakta po obdelavi izrabljenih katodnih ostankov elektrolize aluminija : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Erik Mihelič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na razvoj metode, s katero bi najlažje določili ekvivalentno točko obarjanja fluoridnih ionov. Problem izhaja iz raztopine vodnega ekstrakta katodnih ostankov, ki so bili izločeni iz uporabe v proizvodnji aluminija. Za namene recikliranja odpadkov in varovanja okolja pred nevarnimi snovmi je potrebno fluor iz raztopine odstraniti. Ena od metod je obarjanje s kalcijevimi ioni, ki jih uvajamo s suspenzijo kalcijevega hidroksida. Obarjanje poteka po reakciji: Ca(OH)2(s)+2NaF(aq) → CaF2(s) + 2NaOH(aq) Imamo opravka z dvema različnima oborinama, to sta Ca(OH)2 in CaF2. Topnostni produkt drugega (Ksp = 3,9*10-9) je bistveno manjši od prvega (Ksp = 5,5*10-6), kar omogoča uspešno obarjanje CaF2. Tekom raziskovanja je bilo ugotovljeno, da direktno merjenje ekvivalentne točke s pH ali prevodnostjo ni mogoče. V raziskavi je bila ugotovljena pomembna razlika v motnosti posamezne oborine. Na podlagi tega lahko izmerimo ekvivalentno točko obarjanja, kar je bilo ključno pri načrtovanju metode. Izkaže se, da je merjenje motnosti oborin veliko bolj natančna metoda kot merjenje koncentracije fluoridnih ionov, saj je v osnovi merjena raztopina zelo alkalna, ISE za fluor pa zahteva merilno območje pH vzorca med 5 in 8 in tako ne omogoča direktnega merjenja. Ugotovili smo tudi, da se ves fluor ne izobori, saj mu to preprečuje ionsko ravnotežje obarjalne raztopine. Z analizo motnosti smo se približali meritvi ekvivalentne točke, ki smo nato z merjenjem fluora natančno potrdili.
Ključne besede: obarjanje, kalcijev fluorid, ekvivalentna točka, motnost, kalcijev hidroksid
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1159; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Modificiranje zeolitov za izboljšanje selektivnosti pri separaciji plinov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Mitja Čuš, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je potekalo v sodelovanju s podjetjem Silkem d.o.o v njihovem raziskovalnem laboratoriju. Delo zajema modificiranje zeolitov z namenom, da izboljšamo separacijo plinov, natančneje kisika in dušika iz atmosferskega zraka. Namen diplomskega dela je ugotoviti in laboratorijsko preveriti kateri zeoliti so primerni za molekularna sita za namene adsorpcije pod povišanim tlakom in pod podtlakom. Zeolit Na13X smo modificirali z ionsko izmenjavo s CaCl2 in s tem dobili zeolit Ca13X. Molekularna sita so temeljnega pomena pri separaciji zraka s procesom adsorpcije pod povišanim tlakom (PSA-pressure swing adsorption) in adsropcije pod podtlakom (VPSA-vacuum pressure swing adsorption). PSA in VPSA sta procesa pridobivanja oziroma bogatenja kisika, ki sta energetsko manj potratna kot pridobivanje kisika z uveljavljenimi metodami kot je to utekočinjanje zraka (ohlajevanje zraka), med seboj pa se razlikujeta po obratovalnem tlaku. Zeolitna molekularna sita se uporabljajo za proizvodnjo medicinskega kisika v kisikovih generatorjih. Raziskovali smo kako vplivajo struktura zeolita, obratovalni tlak, višina kolone in zadrževalni čas na učinkovitost adsorpcije. Velja, da je separacija zraka učinkovitejša z večjo aktivno površino zeolita, separacijski učinek pa višji z višjim obratovalnim tlakom. Višja kot je kolona, daljši je zadrževalni čas, z večanje višine pa je tudi večja količina polnila, kar pomeni večjo aktivno površino in s tem boljšo adsorpcijo. Modifikacija zeolita Na13X je potekala tako, da smo omenjen zeolit dodali v raztopino CaCl2 in šaržo intenzivno mešali 48 ur. Šaržo smo nato prefiltrirali in posušili. Ca13X smo granulirali v laboratoriju z Eirichovim granulatorju. Zeolitu Ca13X smo dodali deionizirano vodo in vezivo atapulgit ter granulirali do velikosti, primerne za nasutje. Pred uporabo zeolita smo granule kalcinirali pri 500 °C, saj s kalcininacijo dosežemo aktivacijo zeolita in izparevanje vlage ter drugih adsorbiranih snovi. Z aktiviranimi zeoliti smo napolnili kolono in merili koncentracijo kisika na izhodu s kisikovim merilcem. Ugotovili smo, da je ionsko izmenjan kalcijev zeolit Ca13X bolj primeren za molekularno sito pri separaciji plinov iz zraka. Visoke koncentracije kisika doseže tudi zeolit 5A, vendar je za procesa PSA in VPSA bolj primeren kalcijev zeolit Ca13X.
Ključne besede: ionska izmenjava, zeolit 13X, kalcijev zeolit 13X, adsorpcija, Pressure swing adsorption, Vacuum pressure swing adsorption, separacija zraka.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1462; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Uporaba termogravimetrične analize pri določanju lastnosti jajčnih lupin glede na način vzreje kokoši
Sabina Jurak, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo določili vsebnost Ca, Mg in P v jajčni lupini. Namen magistrskega dela je bil preučiti, ali imata način vzreje kokoši in vrsta perutnine (prepelice in race) vpliv na mineralno sestavo jajčne lupine. S statističnim programom R smo primerjali vsebnosti Ca, določenega s titracijo in plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), z izgubo mase, izmerjeno s termogravimetrično analizo (TG). V raziskavo smo vključili pet jajc iz ekološke, proste, hlevske in baterijske reje kokoši nesnic, ki so bile iste pasme in starosti ter pet prepeličjih, račjih in sedemnajst nekvalificiranih jajc. Jajcem smo fizično odstranili beljak, rumenjak in notranji membrani. Lupine smo pri 100 °C posušili do konstantne mase in jih zmleli v fini prah. Vsebnost CaCO3 smo določili s titracijo. Vzorec smo raztopili v 1 M HCl in presežek kisline titrirali s standardno raztopino NaOH (0,1 M). Pred meritvami vsebnosti Ca, Mg in P smo naredili kislinski razklop vzorcev. Koncentracije Ca in Mg smo izmerili z AAS in P z merjenjem absorbance rumeno obarvanega kompleksa pri valovni dolžini 406 nm. Pri merjenju izgube mase s TG smo uporabili temperaturno območje od 30 °C do 900 °C. Način reje kokoši ni imel značilnega vpliva na vsebnost Ca v jajčni lupini. Značilne razlike opazimo med vrstami perutnine in pri nekvalificiranih jajcih. Značilno najnižja vsebnost Ca je bila v jajčni lupini prepeličjih jajc. Najvišja vsebnost Mg je bila v lupini prepeličjih jajc in najnižja v lupini račjih jajc. Povprečne vrednosti P v jajčnih lupinah se statistično razlikujejo glede na vrsto perutnine. Najvišja vsebnost je v lupini prepeličjih jajc. Statistična primerjava vsebnosti CaCO3, ki smo jo določili s titracijo, in izmerjene izgube mase je pokazala, da je napaka, ki jo naredimo, če vsebnost CaCO3 v jajčni lupini izračunamo iz izgube mase, ki jo izmerimo s TG v temperaturnem območju od 550 °C do 900 °C, 0,1 %.
Ključne besede: termogravimetrična analiza, jajčna lupina, način reje kokoši nesnic, kalcijev karbonat, atomska absorpcijska spektrometrija.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2019; Ogledov: 2104; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

8.
Primerjava metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na osnovi različnih parametrov kakovosti tal
Tjaž Manjević Kopčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo temelji na primerjavi treh različnih metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na pretežno kislih tleh iz SV dela Slovenije. Reakcijo tal smo izmerili v treh različnih raztopinah (KCl, CaCl2 in Ca(CH3COO)2). Potencialna kislost tal v raztopini KCl se je gibala med 3,46 in 7,06 pH oziroma v raztopini CaCl2 med 3,80 in 7,21 pH, medtem ko je hidrolitska kislost v raztopini Ca(CH3COO)2 variirala med 6,05 in 7,45 pH. Ugotovili smo zelo močno povezanost med pH-vrednostmi potencialne kislosti v raztopinah KCl in CaCl2 (koeficient korelacije R = 0,96). Pri izračunu potrebne količine sredstva za apnjenje smo primerjali tri različne metode, ki upoštevajo različne parametre kakovosti tal: Schachtschabel, VDLUFA in Vukadinović-Lončarić. Potrebne količine sredstva za apnjenje so primerljive po metodi Schachtschabel in Vukadinović-Lončarić (povprečna izračunana količina apnilnega sredstva pri Vukadinović-Lončarić je bila 15 CaO (dt/ha), pri Schachtschabel pa 14 CaO (dt/ha)), medtem ko je metoda VDLUFA dala petkrat večje količine kot drugi dve metodi. Pri slednji metodi smo talnim vzorcem določili tudi teksturo tal in vsebnost organske snovi. Rezultati so pokazali, da je bila korelacija med vsebnostjo organske snovi in vsebnostjo gline neznatna (R = 0,15), med organsko snovjo in vsebnostjo peska prav tako neznatna (R = 0,18) in med organsko snovjo in vsebnostjo melja negativno šibka (R = –0,21). Zelo šibka je bila tudi korelacija med vsebnostjo gline in pH (R ≤ 0,11) oziroma med vsebnostjo organske snovi in reakcijo tal v KCl (R = 0,24).
Ključne besede: apnjenje, reakcija tal, kisla tla, kalcijev oksid (CaO), kalcijev karbonat (CaCO3)
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1199; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

9.
Vpliv tlaka na kristalno strukturo izločenega CaCO3 iz vodne raztopine
Aljoša Vouk, 2017, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je študija vpliva tlaka na kristalno strukturo izločenega CaCO3 iz vodne raztopine. Za ta namen smo izvedli štiri različne načine izparevanja, in sicer izparevanje z rotavaporjem, tlačno posodo, izparevanjem pri atmosferskem tlaku pri 40 °C in pri 100 °C. Izvedli smo tudi izparevanje s prisotnim zaviralcem rasti CaCO3 – magnezijevimi ioni. V nalogi smo se omejili na merjenje absorbance, motnosti, pH vrednosti, zeta potenciala in velikosti delcev, takoj po nastali suspenziji v modelni raztopini in vodovodni vodi. Izločene kristale smo analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije. Ugotovili smo, da tlak vpliva na lastnosti CaCO3, vendar ne takoj po nastanku oborine. Spremembe so se pričele nekje po 15 minutah obdelave vzorcev. Pri vseh eksperimentih se je izločal kalcit. Pri obdelavi vodovodne vode, v tlačni posodi, se je izločil tudi aragonit, a se je kasneje modificiral v kalcit. Aragonit smo zasledili še pri dodatku MgCl2.
Ključne besede: kalcijev karbonat, kalcit, aragonit, tlak, zeta potencial, velikost delcev
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1594; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

10.
Razvoj pilotne naprave za optimizacijo kakovosti vode z uvajanjem ogljikovega dioksida
Andrej Mekiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil razviti pilotno napravo za kontrolirano uvajanje ogljikovega dioksida v vodo ter proučiti dejavnike, ki vplivajo na tvorbo vodnega kamna in učinkovitost dodajanja ogljikovega dioksida pri preprečevanju le-tega. Temu so sledili poskusi na pilotni napravi, izdelani za opazovanje izločanja vodnega kamna v cevovodih in v toplotnem prenosniku. V prvi fazi raziskave so bili izvedeni preliminarni poskusi na osnovni pilotni napravi. Meritve so bile izvajane periodično vsako uro na petih točkah procesa v časovnem razmiku desetih minut in so obsegale določitev sledečih parametrov: vsebnost proste ogljikove kisline, koncentracija kalcijevih ionov, koncentracija hidrogenkarbonatnih ionov, pH vrednost ter temperatura, tlak in pretok vode. Na osnovi rezultatov preliminarnih eksperimentov je bila pilotna naprava opremljena s senzorskim sistemom in ustrezno programsko opremo, ki omogoča on-line meritev raztopljenega ogljikovega dioksida, pH vrednosti, temperature in prevodnosti. Obratovalni pogoji pilotne naprave so ostali enaki kot pri preliminarnih poskusih. Ta serija je vključevala 35 meritev; sedem na vsaki od merilnih točk (MT) ob dodatku treh različnih količin ogljikovega dioksida (1 l/h, 3 l/h in 5 l/h), vse z in brez uporabe ultrazvoka. Kontrola dodajanja CO2 je bila volumetrična s pomočjo merilnika pretoka plina. V tretji fazi poskusov je bila pilotna naprava dograjena še z dodatnim rezervoarjem za plin in uvedena je bila gravimetrična kontrola dodajanja ogljikovega dioksida s pomočjo tehtanja plina; sistem je bil zaprt glede na dotok sveže vode. Ta serija je vključevala 9 meritev na eni merilni točki. Pridobljeni rezultati so smiselno urejeni, selekcionirani ter interpretirani. Rezultati so podani tabelarično, grafično in tekstovno. Na osnovi eksperimentalnega dela smo razvili primerno pilotno napravo za učinkovito uvajanje plinastega CO2, ki je potreben za vzpostavitev karbonatnega ravnotežja pitne vode. To nam je uspelo z več serijami eksperimentov pri različnih obratovalnih pogojih in sprotnim nadgrajevanjem pilotne naprave. Tako smo s pomočjo manometrične metode uvajanja CO2 v pitno vodo, z ultrazvočnim mešalom in s sodobno merilno-regulacijsko opremo v stanju točne določitve potrebne količine ogljikovega dioksida za optimizacijo kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pilotna naprava, karbonatno ravnotežje, kakovost vode, ogljikov dioksid, kalcijev karbonat
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1980; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici