| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv akutnega pankreatitisa na dinamiko znotrajceličnih kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Polona Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Akutni pankreatitis (AP) je akutno vnetje eksokrinega dela trebušne slinavke, ki resno poveča tveganje bolnikov za razvoj z akutnim pankreatitisom povzročene sladkorne bolezni. V sklopu magistrske naloge smo preučevali vpliv AP na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke. AP smo inducirali pri mišjih samcih linije NMRI z intraperitonealnim injiciranjem ceruleina. Indukcija AP pri miših je povzročila povečano aktivnost serumske amilaze in izboljšala glukozno toleranco na tešče 90 in 120 min po začetku glukoznega tolerančnega testa, ni pa vplivala na serumsko koncentracijo inzulina na tešče. Funkcionalno delovanje celic beta po indukciji AP smo ovrednotili s pomočjo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in s konfokalnim snemanjem dinamike znotrajcelične koncentracije kalcija. Indukcija AP je vplivala na koncentracijsko odvisnost aktivnosti celic beta tako, da je krivuljo premaknila v levo. Dodatno smo razvili nov pristop vrednotenja stopnje AP po injiciranju ceruleina, ki omogoča, da lahko ocenimo stopnjo indukcije AP tudi na živih tkivnih rezinah in sočasno merimo funkcionalno aktivnost endokrinih celic otočkov.
Ključne besede: trebušna slinavka, akutni pankreatitis, kalcij, celice beta, inzulin
Objavljeno v DKUM: 15.06.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Računska ocena vpliva znotrajceličnih presnovnih in signalnih poti ter medcelične komunikacije na izločanje glukagona in inzulina : doktorska disertacija
Jan Zmazek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija proučuje fiziološke lastnosti celic alfa in beta z uporabo matematičnega modeliranja, omrežnih znanosti in drugih sodobnih biofizikalnih pristopov. V prvem delu disertacije predstavimo matematični model presnove in hormonskega izločanja obeh tipov celic. Rezultati modela kažejo, da je oksidacija maščobnih kislin odgovorna za visoko bazalno nastajanje ATP, medtem ko je od glukoze odvisno zvišanje koncentracije ATP posledica anaerobnih (glikolitskih) značilnosti celice alfa in aerobnih (mitohondrijskih) značilnosti celice beta. Motnje v glikolitski in mitohondrijski presnovi kritično vplivajo na pravilno izločanje hormonov obeh vrst celic. Model celice alfa je nadalje dopolnjen z od cAMP odvisno signalno potjo, ki jo uravnava presnovna aktivnost ali vezava zunajceličnih signalov na membranske receptorje. Glede na modelsko napoved je znižanje znotrajceličnega pH med visoko presnovno aktivnostjo ključnega pomena za znižanje znotrajcelične koncentracije cAMP ob stimulaciji z visoko koncentracijo plazemske glukoze. Modelirana je tudi stimulacija celic alfa z aminokislinami, in sicer tako, da se modelski rezultati ujemajo z eksperimentalnimi opažanji, da obrok mešanih hranil močno poveča izločanje glukagona. Drugi del disertacije predstavlja analizo eksperimentalno pridobljenih kalcijevih signalov iz celic beta v Langerhansovih otočkih. Predstavljena metodologija obdelave podatkov vključuje ekstrahiranje presnovno aktivirane počasne in električno aktivirane hitre komponente, binarizacijo ali diskretizacijo signalov, detekcijo nizkokakovostnih signalov in izgradnjo funkcionalnih mrež. Počasna in hitra oscilatorna komponenta sta med seboj povezani, pri čemer je frekvenca hitrih oscilacij največja okoli vrhov počasnih oscilacij. To vedenje je bolj izrazito pri stimulaciji s fiziološko koncentracijo glukoze kakor pri suprafiziološki koncentraciji. Za obe komponenti so zgrajene funkcionalne mreže, njihova analiza pa kaže na večjo lokalno gručavost in segregacijo mrež hitre komponente ter večjo globalno povezanost počasne komponente. Analiza večplastnih mrež kaže na šibko povezavo med hitro in počasno plastjo, kar nakazuje na to, da različni sinhronizacijski mehanizmi oblikujejo kolektivno aktivnost v otočkih.
Ključne besede: celica beta, celica alfa, modeliranje, presnova, cAMP, aminokisline, kalcij, medcelične mreže
Objavljeno v DKUM: 17.01.2023; Ogledov: 615; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

3.
Ukrepi za izboljšanje fiziološkega stanja plodov jablan (Malus domestica Borkh.) sorte 'Jonaprince' : magistrsko delo
Klementina Jelen, 2022, magistrsko delo

Opis: V raziskovalnem delu ugotavljamo vpliv intenzivnosti zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom na fiziološko ravnovesje dreves ter izbrane parametre kakovosti in skladiščne sposobnosti pridelka jablan sorte 'Jonaprince'. Poskus je bil izveden v letih 2020 in 2021 v nasadu lastnika Branka Juharta v kraju Štuki pri Grajeni. Ugotovili smo, da je talno gnojenje s kalcijevim nitratom sicer povečalo koncentracijo kalcija v talni raztopini, kar pa ni bilo neposredno razvidno tudi v plodovih. Močnejša zimska rez je pospešila intenzivnost rasti poganjkov, kar je imelo za posledico nižji pridelek in večjo povprečno maso ploda z večjim deležem plodov prvega kakovostnega razreda. Po izvedeni standardni zimski rezi je bil odziv v bujnosti rasti jablan manjši, kar je z vidika fiziološke stabilnosti pridelka primernejše. Kombiniran ukrep standardne zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom se, predvsem zaradi nepotrjenega vpliva slednjega v plodovih, v tem poskusu ni pokazal kot ukrep za povečevanje fiziološke stabilnosti in skladiščne sposobnosti pridelka.
Ključne besede: jablana, rez, gnojenje, kalcij, fiziološko stanje plodov
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 774; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
Viskoelastični model izometrične kontrakcije gladkih mišic
Tadej Emeršič, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju obravnavamo mehanizme razvoja sile v gladki mišični celici dihalnih poti ob holinergični stimulaciji. Pri tem obravnavamo od kalcija odvisen razvoj sile, ki upošteva podroben opis od kalcija in kalmodulina odvisne aktivacije encima kinaze lahkih verig miozina in aktivnost fosfataze lahkih verig miozina. Obstoječi model nadgradimo z elementi, ki opisujejo viskoelastične lastnosti gladkih mišičnih celic arterij. Modelni rezultati napovejo zakasnitve v razvoju sile, kar je bolj v skladu z meritvami kot pri predhodnih modelih.
Ključne besede: viskoelastični model, izometrična kontrakcija, gladka mišična celica, holinergična stimulacija, prečni mostički, kalcij, kalmodulin, kinaza lahkih verig miozina
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1787; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Spremljanje vsebnosti makroelementov v mleku sesalcev domačih živali in v mlečnih napitkih rastlinskega izvora
Barbara Bernjak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Ključne besede: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1327; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (297,35 KB)

6.
Vpliv kalcija na kakovost plodov jagod sorte 'clery'
Brigita Hace, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo v nasadu jagod v kraju Zrkovci v bližini Maribora izvedli poskus, v katerem smo opazovali vpliv različnih kalcijevih foliarnih gnojil na pridelek jagod. Poskus smo izvajali na jagodah sorte clery, posajenih v visokem tunelu, kjer so bili trije grebeni pokriti s črno folijo, pod katero je bil kapljični namakalni sistem. Uporabili smo štiri vrste različnih kalcijevih foliarnih gnojil, Calciogreen, Lithovit, Newcal, ter kombinacijo vseh treh foliarnih gnojil, vsakega na svoji parcelici, ena od parcelic je bila brez foliarnega gnojila, ta je predstavljala kontrolo. Ob obiranju smo spremljali maso plodov, število plodov na rastlino ter obstojnost plodov jagod pri sobni temperaturi za vsako parcelico posebej. Iz rezultatov je razvidno, da uporabljena sredstva nimajo vpliva na maso in število plodov, prav tako ni možno ugotoviti pozitivnega vpliva kalcijevih pripravkov na obstojnost plodov pri sobni temperaturi po obiranju.
Ključne besede: jagode, kalcij, pridelek
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 1288; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (621,57 KB)

7.
Vpliv apnenca iz morskih alg na parametre kakovosti pri sorti jablane 'Pinova' (Malus domestica B.)
Denis Protner, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus s kalcijevim gnojilom LITHO KR+. Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Pinova' na parceli Vrecl. V poskus smo vključili 42 dreves. Obravnavanje so predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja) in gnojenje z LITHO KR+ v tla. Poleg spremljanja bujnosti rasti smo ob obiranju plodove stehtali in razvrstili v kakovostne razrede glede na premer plodov in obarvanost. Nato smo plodove testirali na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovili smo, da uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ nima vpliva na vegetativno rast jablan sorte 'Pinova', prav tako nima statistično značilnega vpliva na količino pridelka. Ima pa vpliv na izboljšanje trdote plodov in višjo vrednost Streifovega indeksa zrelosti. Analiza podatkov je namreč pokazala, da je trdota mesa plodov po uporabi omenjenega gnojila višja. Prav tako kalcijevo gnojilo LITHO KR+ vpliva na boljšo obarvanost plodov. Analiza nam je potrdila, da gre za statistično značilne vplive gnojila LITHO KR+ na večji delež primerno obarvanih plodov, kar definira tržno vrednost jabolk.
Ključne besede: sadjarstvo / kalcij / aktivator tal / kakovost / obarvanost / 'Pinova'
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1431; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (516,45 KB)

8.
Vpliv fizioloških stimulatorjev rastlin in tal na notranjo kakovost pridelka jablan (Malus domestica Borkh.)
Janez Korenjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede tretje leto zapored izvedli apliciranje fizioloških stimulatorjev tal (PRP SOL in LITHO KR+) ter fiziološkega stimulatorja rastlin (PRP EBV) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Poskus je vključeval naslednja obravnavanja: kontrola (brez apliciranja fizioloških stimulatorjev rastlin in tal), apliciranje pripravka PRP SOL v tla + foliarna aplikacija pripravka PRP EBV ter obravnavanje z apliciranjem pripravka LITHO KR+ v tla. Ugotovili smo, da uporabljeni pripravki v letu 2011 še niso imeli neposrednega vpliva na notranjo in zunanjo kakovost pridelka. Glede na priporočila proizvajalca omenjenih stimulatorjev tal in rastlin je signifikantne vplive na kakovost možno pričakovati šele po vsaj petih letih neprekinjene uporabe omenjenih stimulatorjev.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 1678; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (771,48 KB)

9.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk
Mojca Ločnikar, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: sadra, kalcij, sadovnjak, kakovost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1921; Prenosov: 56
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici