| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk sorte Gala in Braeburn v letu 2008
Janja Kerec, 2010, diplomsko delo

Opis: V poskusu smo ugotavljali kako sadra vpliva na reakcijo tal, na dostopnost hranil.
Ključne besede: gnojenje, sadra, kalcij, Gala, Braeburn
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2186; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (633,76 KB)

3.
Vpliv različnih kalcijevih gnojil na parametre kakovosti pri jablani (Malus domestica Borkh.)
Alenka Kaučič, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus gnojenja s kalcijevimi gnojili (PRP in LITHO KR+) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Obravnavanje je predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja s Ca gnojili), gnojenje 'PRP sol' v tla + foliarno s 'PRP EBV' in gnojenje s 'LITHO KR+' v tla. Ob obiranju je bil pridelek stehtan, plodovi so bili razvrščeni v kakovostne razrede glede na premer, in sicer pod 70 mm in nad 70 mm, in glede na obarvanost v razrede: 010 %, 1033 %, 3350 % in nad 50 % obarvanih plodov, ter testirani na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovljeno je bilo, da je uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ signifikantno izboljšala vigor jablan pri vseh sortah, razen pri sorti 'Zlati delišes'. V količini pridelka med obravnavanji ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik. Izboljšanje trdote mesa plodov in višji Streifov indeks zrelosti (manj zreli plodovi) ob obiranju sta bila rezultat uporabe gnojila PRP. Uporaba gnojila PRP je pri sortah 'Pinova' in 'Breaburn' rezultirala s signifikantno boljšo obarvanostjo plodov.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 3379; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (287,66 KB)

4.
Vpliv foliarnega gnojenja s kalcijem pri jablani (Malus domestica B.) sorte Braeburn na kakovost plodov
Sandra Makovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V mladem nasadu jablan sorte »Braeburn« v Limbušu pri Mariboru na lokaciji Marles smo v letu 2010 proučevali vpliv kalcijevih foliarnih gnojil na pridelek. V proučevanje smo vključili naslednja foliarna gnojila: Protifert kalcij, LabiMovical, Basfoliar Combi-Stipp, Algo-Plasmin, HortyCa-Korektor, Horty-Ca BIO, Calciogren, Lithovit Forte, Coralite Kr+, Coralite foliar in kontrolo. Rezultati poskusa so pokazali, da so kalcijeva foliarna gnojila vplivala na povečanje trdote plodov, višjo vsebnost topnih suhih snovi in nižji škrobni indeks. Najvišjo trdoto (8,64 kg/cm2) smo izmerili pri plodovih, ki smo jih foliarno gnojili s Coralite foliar, najvišjo vsebnost topnih snovi (54,43 % Brix) pa pri plodovih, ki smo jih foliarno gnojili z Algo-Plasmin
Ključne besede: jablana, gnojenje, kalcij, pridelek, kakovost
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 3067; Prenosov: 97

5.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk
Mojca Ločnikar, 2012, diplomsko delo

Opis: Poskus vrednotenja vpliva kalcijevih gnojil na lastnosti tal ter mineralno sestavo plodov je potekal v letih od 2004 do 2006 na posestvu UKC Pohorski dvor. Vključeni sta bili sorti jabolk 'Gala' in 'Braeburn'. Kalcifikacija tal je bila izpeljana jeseni leta 2004 in 2005 z različnimi odmerki kalcijevih gnojil. Poskus s sorto 'Gala' je vključeval gnojenje s 5 t sadre/ha, 10 t sadre/ha, 15 t sadre/ha, 20 t sadre/ha in 20 t hidriatiziranega apna/ha ter nepognojeno kontrolo. Poskus s sorto 'Braeburn' je vključeval gnojenje s 15 t sadre/ha, 20 t sadre/ha, 25 t sadre/ha in 20 t hidratiziranega apna/ha ter nepognojeno kontrolo. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv sadre na reakcijo tal, dostopnost hranil, predvsem kalcija v tleh in vpliv različnih načinov kalcifikacije na mineralno sestavo plodov. pH tal se je povečal po enkratni kalcifikaciji tal z apnom pri sorti 'Braeburn' za 15 % in pri sorti 'Gala' za 71 %. Po dvakratni kalcifikaciji z apnom se je pH tal v nasadu dreves sorte 'Gala' povečal za 80 %. Uporaba apna (20 t/ha) je povečala koncentracijo Ca v plodovih sorte 'Braeburn' za 16 %, medtem ko uporaba drugih kalcijevih gnojil tega učinka ni imela. Pri sorti 'Gala' je bil vpliv kalcifikacije na povečanje koncentracije Ca v plodovih manj izrazit.
Ključne besede: sadra, kalcij, sadovnjak, kakovost
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1446; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1017,89 KB)

6.
FIZIOLOŠKO PRILAGAJANJE OBČUTLJIVOSTI APARATA ZA ZLIVANJE SEKRETORNIH MEŠIČKOV NA KALCIJEVE IONE CELIC BETA TREBUŠNE SLINAVKE
Maša Skelin, 2011, doktorska disertacija

Opis: Raziskovali smo vlogo proteinskih kinaz v procesu uravnavane eksocitoze v celicah beta trebušne slinavke. Za stimulacijo od Ca2+ odvisne sekrecije smo uporabili vlak depolarizacijskih pulzov ali počasno fotolizo, s katerima smo kontrolirali znotrajcelično aktivnost Ca2+ ionov. S pomočjo meritev kapacitivnosti celične membrane smo zasledovali eksocitozo, to je zlivanje sekretornih mešičkov s plazemsko membrano. Pri kontroli je zadostna sprememba Ca2+ sprožila vsaj dve fazi eksocitoze. Hitrost spremembe kapacitivnosti je v odvisnosti od [Ca2+]i razkrila saturacijsko kinetiko z visoko kooperativnostjo, pri čemer je bila polovica maksimalne hitrosti dosežena pri 2,9 ± 0,2 µM kalcija. Nato smo z dodajanjem cAMP ugotavljali vlogo PKA v procesu eksocitoze. Naši rezultati kažejo, da cAMP stimulira eksocitozo pri značilno nižji [Ca2+]i v primerjavi s kontrolo. Enake rezultate smo dobili, ko smo s 6-Phe-cAMP direktno stimulirali PKA, medtem ko aktivacija Epac2, ki je prav tako ena izmed poti delovanja cAMP, ni imela posebnega vpliva na spremembo občutljivosti sekretornega aparata. V nadaljevanju smo preučili še vlogo PKC in Cdk5 v procesu izločanja inzulina. Aktivacija PKC je znižala občutljivost prve faze eksocitoze v primerjavi z inhibicijo PKC, medtem ko je inhibicija Cdk5 zmanjšala hitrost zlivanja sekretornih mešičkov s plazemsko membrano, pri čemer je ostala občutljivost na [Ca2+]i nespremenjena. Ker literatura navaja, da PKC in Cdk5 fosforilirata vrsto proteinov, vključenih v mehanizem sekrecije, smo testirali vlogo Munc18-1, ki je po našem mnenju ena najbolj verjetnih fosforilacijskih tarč PKC in Cdk5. Povišana ekspresija PKC fosforilacijske mutante Munc18-1 je značilno znižala amplitudo prve faze eksocitoze in zvišala njeno občutljivost na [Ca2+]i. Amp1 je bila značilno nižja tudi pri povišani ekspresiji Cdk5 fosforilacijske mutante Munc18-1, vendar je bila njena občutljivost na [Ca2+]i tokrat značilno nižja. Prav tako je bila značilno nižja tudi hitrost zlivanja mešičkov s plazemsko membrano. Naši rezultati tako potrjujejo hipotezo, da cAMP v celicah beta spremeni občutljivost sekretornega aparata na Ca2+ ione z aktivacijo PKA. Tudi PKC in Cdk5 sta z delovanjem preko proteina Munc18-1 pomembna regulatorja eksocitoze, pri čemer je PKC pomembna za preprečevanje zlivanja mešičkov s plazemsko membrano pri nezadostni [Ca2+]i, Cdk5 pa sodeluje v pripravi mešičkov na zlitje.
Ključne besede: beta celice, eksocitoza, proteinske kinaze, občutljivost na kalcij, izločanje inzulina
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1635; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (13,49 MB)

7.
Vpliv presnovno pomembnih dejavnikov na funkcijo celic beta
Andraž Stožer, 2013, doktorska disertacija

Opis: V endokrinih celicah Langerhansovih otočkov so kalcijevi ioni (Ca2+) pomemben element sklopitve med celično stimulacijo in sekrecijo hormonov. Od uvedbe sodobne fluorimetrije so številne študije in vitro, pretežno na izoliranih otočkih, preučevale učinke različnih sekretagogov na znotrajcelično koncentracijo ionov Ca2+, predvsem v celicah beta, ki izločajo inzulin. Pri razumevanju fizioloških sprememb znotrajcelične koncentracije ionov Ca2+ ostaja vrsta nejasnosti. Zaradi tehničnih omejitev izsledki teh študij temeljijo na podatkih, pridobljenih na razmeroma majhnem številu v najbolj zunanjih plasteh otočka nahajajočih se celic. Prav tako so rezultati odvisni od trajanja in pogojev kultivacije izoliranih otočkov, zaradi česar niso zmeraj združljivi z rezultati, pridobljenimi v pogojih in vivo. Poglavitni nejasnosti sta, kakšna je narava oscilacij znotrajcelične koncentracije ionov Ca2+ in ali so kalcijevi valovi tisti, ki sinhronizirajo aktivnost velikega števila celic. V tej disertaciji predstavljamo novo eksperimentalno metodo in situ, ki združuje pripravo sveže tkivne rezine trebušne slinavke miši z barvanjem z estrskimi fluorescenčni indikatorji, občutljivimi na znotrajcelično koncentracijo ionov Ca2+, in s konfokalno mikroskopijo z laserskim skenerjem. Metodo smo razvili, da bi v eksperimentalnih pogojih, ki so zelo blizu razmeram in vivo, preučevali veliko število celic iz vseh plasti Langerhansovih otočkov in z njeno pomočjo odgovorili na zgornji vprašanji. Da bi dobili boljši vpogled v aktivnost in sklopitev celic, smo v pričujoči nalogi kot prvi analizirali delovanje Langerhansovih otočkov s pomočjo teorije kompleksnih mrež. V realni prostor umeščene mreže smo konstruirali iz električno sklopljenih celic beta, ki smo jih funkcionalno povezali na osnovi korelacij med fluorescenčnimi signali vseh parov celic. Funkcionalne mreže smo analizirali v luči znanih strukturnih in fizioloških značilnosti otočkov. Naši poskusi so pokazali, da so v svežih tkivnih rezinah stabilne hitre oscilacije koncentracije znotrajceličnih ionov Ca2+ prevadujoči tip oscilacij in da so kalcijevi valovi podlaga sinhronizacije teh oscilacij v različnih celicah določenega otočka. Prav tako smo ugotovili, da na začetku odziva na glukozo tudi velika sprememba znotrajcelične koncentracije Ca2+ v določeni celici ni zadosten pogoj za odziv ostalih celic in da je za sklopitev med celicami nujna presnovna aktivacija vsake celice. Ob preučevanju razvoja mreže celic beta po odzivu na glukozo smo pokazali, da so celice bolj korelirane v stimulativnih kot v nestimulativnih pogojih. Največjo stopnjo korelacije, v pretežni meri neodvisno od evklidskih razdalj med celicami, smo ugotovili v času aktivacije in deaktivacije, ko se vse celice odzivajo na zunanji stimulus. V času stacionarne aktivnosti stopnja korelacije kaže jasno odvisnost od evklidske razdalje in potrjuje idejo, da se celice beta sinhronizirajo s pomočjo kalcijevih valov, ki se širijo od celice do celice. Funkcionalna mreža celic beta kaže lastnosti malega sveta, kar namiguje, da je sincicij celic beta organiziran tako, da podpira optimalno sinhronizacijo. Naša metoda je omogočila vpogled v delovanje večjega števila celic naenkrat kot doslej razpoložljive metode, odpravila kontroverze glede tipa oscilacij in prisotnosti kalcijevih valov in osvetlila razmerje med topologijo mreže in njenim delovanjem. Menimo, da so to zadostni razlogi, da postane ena od metod izbora za študij fiziologije Langerhansovih otočkov.
Ključne besede: celica beta, sinhronizacija, teorija grafov, kompleksna mreža, znotrajcelični kalcij, oscilacije
Objavljeno: 12.03.2013; Ogledov: 2186; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (8,17 MB)

8.
VALIDACIJA POSTOPKA DOLOČITVE MASNEGA DELEŽA KALCIJA V VZORCIH APNENČEVE MOKE IN OVREDNOTENJE MERILNE NEGOTOVOSTI REZULTATA DOLOČITVE KALCIJA
Janja Ojsteršek, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil razviti in validirati kompleksometrično metodo za določanje masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke z avtomatskim titratorjem in fotometrično določitvijo končne točke s fototrodo. V prvi stopnji razvoja preskusne metode smo pregledali obstoječo literaturo, priskrbeli referenčni material in kemikalije ter pripravili ustrezne raztopine. Z upoštevanjem optimalnih pogojev delovanja fototrode in z definiranjem titracijskih parametrov smo na avtomatskem titratorju izdelali dve kompleksometrični metodi: metodo za standardizacijo titracijske raztopine EDTA in metodo za določanje masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke. Po izbiri ustreznih parametrov validacijskega postopka preskusne metode smo izvedli eksperimente, potrdili njeno primernost za predvideno uporabo in ovrednotili merilno negotovost rezultata določitve kalcija. Ugotovili smo, da je postopek določitve masnega deleža kalcija v vzorcih apnenčeve moke primeren za predvideno uporabo. Z validacijo smo dokazali, da je preskusna metoda natančna, točna, linearna in selektivna. Z ovrednotenjem merilne negotovosti rezultata določitve kalcija smo določili kakovost in lažjo primerljivost rezultatov.
Ključne besede: kalcij, kalcijev karbonat, apnenčeva moka, fotometrična določitev, fototroda, kompleksometrična titracija, končna točka, EDTA
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 1393; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

9.
Uporaba bele sadre pri jablanah sort 'Gala' in 'Braeburn
Marinka Brglez Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, UKC Pohorski dvor, smo v letu 2007 raziskovali vpliv uporabe različnih kalcijevih gnojil (sadre in apna) ter različnih odmerkov sadre na lastnosti tal, vsebnost kalcija v listih, mineralno sestavo plodov, pomološke parametre jablan ter zrelostne in kakovostne parametre pridelka. Poskus je vključeval sorti 'Gala' in 'Braeburn'. Pri sorti 'Gala' je bilo v poskus vključenih 6 obravnavanj (5 t/ha sadre, 10 t/ha sadre, 15 t/ha sadre, 20 t/ha sadre, 25 t/ha sadre, 20 t/ha hidratiziranega apna, ter negnojeno kontrola), pri sorti 'Braeburn' pa 5 obravnavanj (15 t/ha sadre, 20 t/ha sadre, 25 t/ha sadre, 20 t/ha hidratiziranega apna in negnojeno kontrola). Uporaba hidratiziranega apna je pri sorti 'Gala' in 'Braeburn' rezultirala z največjo spremembo pH tal (povečanje pH), medtem ko uporaba sadre na pH tal ni imela odločilnega vpliva. Pri sorti 'Gala' je bila koncentracija kalcija v plodovih najbolj povišana pri uporabi 10 in 20 t/ha sadre ter nekoliko manj pri uporabi 20 t/ha apna, prav tako je bil tudi pri sorti 'Braeburn' vpliv kalcifikacije na povečanje koncentracije kalcija v plodovih najbolj izrazit pri uporabi 20 t/ha sadre. Vsebnost kalcija v listih se je pri sorti 'Braeburn' povečevala s povečevanjem odmerka sadre, prav tako vsebnost žvepla v tleh. Pri sorti 'Gala' se je koncentracija kalcija v listih povečala le pri uporabi 15 t/ha sadre, vsebnost žvepla v tleh pa se je povečevala z večanjem odmerka sadre. Najboljša obarvanost plodov (delež krovne barve) pri sorti 'Gala' je bila ugotovljena pri najvišjem odmerku sadre in apna, pri sorti 'Braeburn' pa vpliv vira in odmerka kalcijevih gnojil na obarvanost plodov ni bil potrjen.
Ključne besede: sadra, kalcij, apno, žveplo, kakovost, tla
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1058; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (667,47 KB)

10.
MODEL REGULACIJE ENCIMA FOSFATAZE LAHKIH VERIG MIOZINA V RAZVOJU SILE V GLADKIH MIŠICAH
Vanja Založnik, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi preučujemo ključne mehanizme za razvoj sile v gladkih mišičnih celicah (GMC). Razvoj sile pri holingerični stimulaciji gladkih mišic poteka v dveh fazah. V prvi fazi v časovnem intervalu ene minute sila naraste na 80‒90 % maksimalne vrednosti sile. V drugi fazi se v časovnem intervalu tridestih minut sila razvije za nadaljnih 10‒20 % maksimalne vrednosti sile. V nalogi se ostredotočimo predvsem na to drugo ‒ počasnejšo fazo razvoja sile v gladkih mišičnih celicah. Na podlagi vedenj o encimu fosfatazi lahkih verig miozina (MLCP) in o njegovi vlogi v procesu krčenja gladkih mišic dihalnih poti nadgradimo obstoječi model za simulacijo časovnega razvoja sile v odvisnosti od signala kalcija. Model nadgradimo tako, da v njem eksplicitno modeliramo vpliv Rho kinaze (ROCK) na inhibicijo katalitične podenote (PP1c) encima MLCP preko fosforilacije proteina CPI-17. V model prav tako vključimo časovni potek fosforilacije dveh treoninskih ostankov (T696 in T853) na regulatorni podenoti (MYPT1) encima MLCP, ki temelji na izmerjeni odvisnosti. V modelu predpostavimo, da vsi trije omenjeni elementi, CPI-17, T696 in T853, inhibirajo katalitično enoto PP1c. Inhibitorni učinek modeliramo z reverzibilno kompetitivno inhibicijo. Model temelji na predpostavki, da vsa tri mesta fosforilacije: eno na fosforiliranem proteinu CPI-17 in skupaj dve na mestih fosforilacije T696 in T853 na regulatorni podenoti MYPT1, interagirajo s katalitično podenoto PP1c istega encima MLCP, in na ta način zmanjšajo njegovo aktivnost. Z modelom lahko razložimo dodatni porast sile v drugi fazi razvoja za dodatnih 10‒20 %. Z modelom simuliramo tudi učinek inhibitorja encima ROCK, kot če bi bil encim ROCK udeležen zgolj v procesu fosforilacije proteina CPI-17 in za primer, če bi bil encim ROCK udeležen tako v procesu fosforilacije proteina CPI-17, kot tudi v procesu fosforilacije treoninskih ostankov na MYPT1. Na podlagi modela se kot bolj verjeten izkaže drugi mehanizem. Z modelom ocenimo, da bi lahko bil prispevek ROCK k fosforilaciji T696 in T853 na dolgi časovni skali 70 %. Z modelom tako v celoti potrdimo zastavljene hipoteze, hkrati pa oblikujemo nove.
Ključne besede: gladka mišična celica, matematični model, inhibicija, razvoj sile, kalcij, encimska kinetika
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 841; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici