1. Primerjava generativnih metod umetne inteligence za kreiranje slikovnih vsebin : magistrsko deloNik Ključevšek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo primerjali štiri priljubljene generativne modele umetne inteligence, ki ustvarjajo slike na podlagi besedilnih opisov: ChatGPT, Stable Diffusion, Midjourney in Microsoft Copilot. Zanimalo nas je, kako se med seboj razlikujejo po kakovosti slik, hitrosti generiranja in zaznavi uporabnikov. Uporabili smo objektivne metrike, izmerili čas generacije in izvedli anketo. Rezultati so pokazali, da Stable Diffusion ustvarja najbolj tehnično natančne slike, Midjourney najbolj prepriča z estetiko, Copilot pa ohranja dobro ravnovesje med obema. ChatGPT kljub nižji tehnični natančnosti pogosto prejme visoke ocene uporabnikov. Ugotovili smo tudi, da se subjektivne ocene ne ujemajo vedno z objektivnimi. Ker se področje umetne inteligence hitro spreminja, bodo nekatere ugotovitve čez čas morda izgubile svojo veljavnost.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, ustvarjanje slik, primerjava modelov, kakovost slik
Objavljeno v DKUM: 06.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (21,80 MB) |
2. Primerjava generativnih modelov umetne inteligence za generiranje programske kode : magistrsko deloJan Ključevšek, 2025, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je bil primerjalno oceniti kakovost programske kode, ki jo generirajo modeli umetne inteligence ChatGPT (4o, o1), Gemini (Flash, Pro) in Microsoft Copilot. Na področju generativne umetne inteligence in kakovosti programske opreme smo z uporabo kvantitativnih metrik in orodij analizirali kodo, generirano za različno zahtevne naloge. Rezultati kažejo, da vsi modeli ustvarjajo sintaktično pravilno kodo, a se razlikujejo predvsem v funkcionalni pravilnosti, kompleksnosti in berljivosti. Plačljivi modeli so bili pravilnejši, a kompleksnejši; brezplačni (Copilot, Gemini Flash) pa enostavnejši in berljivejši. Priporočamo izbiro modela glede na prioritete projekta.
Ključne besede: generativna umetna inteligenca, generiranje programske kode, kakovost programske kode, metrike kakovosti kode
Objavljeno v DKUM: 06.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Razvoj pametnega prezračevalnega sistema in priprava za certificiranje : magistrsko deloMatic Smogavec, 2025, magistrsko delo Opis: Zaradi naraščajočih cen energije postaja problematika prezračevanja brez izgube toplote vedno bolj pomembna. V magistrskem delu je predstavljen celoten postopek, od zasnove do prodaje izdelka, ki to omogoča – lokalne pametne prezračevalne enote. Glavni motiv za lastni razvoj so bile številne pomanjkljivosti obstoječih sistemov na trgu, ki smo jih prepoznali z metodo analize. S kombinacijo metod programiranja, CAD-a, načrtovanja elektronike, izdelave mobilne aplikacije in vzpostavitve strežnika za prenos podatkov smo razvili končni izdelek. Po pridobitvi CE certifikata ima ta izdelek tudi možnost prodaje v EU.
Ključne besede: prezračevanje, lokalna prezračevalna enota, rekuperacija toplote, pametni dom, kakovost bivanja.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (6,15 MB) |
4. Pridelek in kakovost koruze (Zea mays L.), pridelane po predhodno posejanem prezimnem dosevku : magistrsko deloMaja Munda, 2025, magistrsko delo Opis: V poljskih poskusih, izvedenih na šestih kmetijah po Sloveniji, smo preučevali vpliv prezimnih dosevkov (inkarnatka (Trifollium incarnatum L.) in mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam. ssp. Italicum Schniz in Kell.)) na pridelek ter kakovost koruze (Zea mays L.). Prezimni dosevki so bili posejani v dveh rokih (konec avgusta in sredina septembra), nato pomulčeni ter zaorani pred setvijo koruze. Koruza je bila gnojena s polnim (215 kg N ha-1) ali polovičnim odmerkom (107 kg N ha -1) dušika, odvisno od predhodno posejanih dosevkov. Rezultati so pokazali, da je bil najvišji skupni pridelek (cela rastlina in zrnje) dosežen pri koruzi, sejani po inkarnatki, z uporabo polovičnega odmerka dušika. Tudi izmerjeni parametri kakovosti koruze, izraženi s količino surovih beljakovin, surovega pepela, dušika, kalija in fosforja so bili v tem obravnavanju najvišji. Vsebnost dušika, kot najpomembnejšega parametra kakovosti, je bila v tem primeru primerljiva ali celo višja kot pri polnem odmerku dušika iz mineralnih gnojil uporabljenem po mnogocvetni ljuljki. Rezultati potrjujejo, da lahko z inkarnatko kot s prezimnim dosevkom zmanjšamo gnojenje koruze z dušikom iz mineralnih gnojil za polovico, ne da bi pri tem zmanjšali njen pridelek in kakovost.
Ključne besede: koruza, pridelek, kakovost, prezimni dosevek, dušik
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB) |
5. Analiza navad in preferenc potrošnikov pri nakupovanju govejega mesa : diplomsko deloTamara Pertoci, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali navade in preference potrošnikov pri nakupovanju govejega mesa s poudarkom na kupovanju mesa neposredno pri kmetu. Z nakupom pri rejcu potrošniki podpirajo lokalno pridelano hrano, pripomorejo k dobrobiti živali in prispevajo k ohranjanju podeželja ter novim delovnim mestom. Kakovost mesa definiramo kot niz lastnosti, ki skupaj določajo, kaj cenimo pri mesu, ko ga kupimo, pojemo ali izberemo za predelavo. Koncept kakovosti razdelimo na notranje/intrinzične (kot so barva, vsebnost maščobe, sočnost, aroma, mehkoba) in zunanje/ekstrinzične lastnosti (kot so poreklo, varnost, način reje). V raziskavi smo ugotavljali, na kakšen način se potrošniki odločijo za nakup, ali so zainteresirani za nakup neposredno pri rejcu in kateri dejavniki so ključnega pomena pri nakupu govejega mesa. Podatke smo pridobili s spletno anketo, ki je bila sestavljena iz 20 vprašanj, ki jo je izpolnilo 214 anketirancev. Raziskava je pokazala, da so potrošniki v veliki meri zainteresirani za nakup govejega mesa neposredno od kmeta. Večina potrošnikov, ki živi izven mesta, na ta način že nakupujejo. Kriteriji potrošnikov pri nakupu govejega mesa so sicer različni, a mnogim je pomemben izvor/poreklo mesa in način reje živali, saj tako bolj zaupajo v kakovost in varnost mesa. Potrošniki imajo pozitivno mnenje glede nakupa mesa neposredno pri rejcu. Pri nakupu govejega mesa je cena pomemben kriterij, pri čemer pa višja cena ne pomeni nujno tudi višje kakovosti.
Ključne besede: goveje meso, potrošniki, kakovost, preference
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (978,32 KB) |
6. Uporaba nefarmakoloških ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pri starejših osebah z demencoLana Bernatović, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demenca predstavlja enega od največjih izzivov sodobne zdravstvene oskrbe, saj vpliva na kognitivne funkcije, kar vodi do upada kakovosti življenja. Nefarmakološki ukrepi so postali pomembno orodje za izboljšanje življenja starejših oseb z demenco. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv nefarmakoloških pristopov na kakovost življenja oseb z demenco.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda znanstvene literature. S pomočjo PICOT-pristopa so bile raziskave pridobljene iz baz PubMed, SAGE in MEDLINE. Uporabljeni so bili vključitveni kriteriji, ki so se osredotočili na raziskave o nefarmakoloških ukrepih za starejše osebe z demenco in vpliv na kakovost njihovega življenja.
Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, ki so dokazale, da nefarmakološki ukrepi, kot so kognitivna stimulacija, telesna aktivnost in glasbena terapija, bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco. Prav tako imajo pozitiven vpliv na zmanjšanje vedenjskih in psiholoških simptomov.
Razprava in zaključek: Po pregledu literature je bilo ugotovljeno, da nefarmakološki ukrepi izboljšujejo kakovost življenja starejših oseb z demenco. Raziskave so pokazale, da ti ukrepi ne vplivajo samo na fizične sposobnosti, ampak tudi na čustveno in socialno dobrobit oseb z demenco. Nadaljnje raziskave so potrebne za prilagoditev teh metod glede na individualne potrebe bolnikov.
Ključne besede: demenca, nefarmakološki ukrepi, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. Kakovost življenja bolnikov po možganski kapiNina Ožinger, 2025, diplomsko delo Opis: Možganska kap bistveno spremeni življenje posameznika in vpliva na kakovost življenja. Bolnik po možganski kapi ima tako telesne, psihološke kot tudi socialne in ekonomske posledice. Namen diplomskega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o kakovosti življenja bolnikov po možgansko kapi s ciljem predstavitve dejavnikov, ki so imeli vpliv na boljšo kakovost življenja teh bolnikov.
Ključne besede: Možganska kap, bolnik, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (837,87 KB) |
8. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Higiena spanja zdravstvenih delavcev zaposlenih v večizmenskem deluGlorija Drobec, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Posledice nespečnosti se odražajo na posameznikovem življenju v službi in doma.
Najpogostejše posledice večizmenskega dela v zdravstvu so motnje spanja. Posledice
slabe spalne higiene vplivajo na duševno in fizično zdravje posameznika. Namen
zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je higiena spanja zdravstvenih delavcev
zaposlenih v večizmenskem delu.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela je bil izveden sistematičen pregled literature v
mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline in Google Schoolar. Uporabljena je
bila opisna metoda dela. Glede na izbrani iskalni niz in vključitvene kriterije je bilo v
analizo vključenih trinajst znanstvenih virov. Za analizo je bila uporabljena analiza
vsebine.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je motnja spanja najpogostejša težava izmenskih
delavcev. K temu se pridružujejo kronične bolezni in duševne motnje. Z vsebinsko
analizo sta bili oblikovani dve glavni temi: posledice slabe higiene spanja in skrb za
higieno spanja. Nereden ritem spanja vodi do slabe higiene spanja in povzroča
dolgotrajne posledice pri izmenskih delavcih. Prilagoditve ljudi na izmensko delo se
razlikujejo glede na spol, starost in tudi na kronotip, ki ga ima posameznik.
Razprava in zaključek: Za vsakega izmenskega delavca v zdravstvu je pomembno, da
ohranja kvaliteto dela, kar je zaradi zaporednih nočnih izmen težko. Higiena spanja je
tako po ugotovitvah slaba.
Ključne besede: kakovost spanja, higiena spanja, spalno okolje, zdravstveni delavci, izmensko delo
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (815,55 KB) |
10. Organizacija in organiziranje2025 Opis: Sodobna družba je družba organizacij. Organizacije so prostor, kjer se ljudje nahajamo v različnih oblikah, različnih dejavnostih in zasledujemo različne interese in cilje. Ravno tako se vprašanje organizacije skozi institucionalno, instrumentalno opredelitev in skozi oblikovanje organizacije razvija že od samih začetkov vzpostavitve znanstvenega raziskovanja s področja organizacijskih ved. Vprašanja, ki so vezana na organizacijo in organiziranje, izhajajo najprej iz percepcije človeka in razumevanja zakonitosti organizacij, ki jih je potrebno upoštevati tako v formalnem kot v neformalnem pogledu. V znanstveni monografiji z naslovom Organizacija in organiziranje smo povezali vsebinsko zaokrožena poglavja, ki so nastala v avtorstvu in soavtorstvu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter doktorskih študentov. Tematski sklopi so vezani na področja organizacije, saj upoštevajo kadrovski, procesni in informacijski vidik. Obravnavajo torej področje treh glavnih stebrov organizacije, ki skozi zgodovino pomenijo tudi odskočno desko za bodoči razvoj in raziskovanje organizacijskih ved.
Ključne besede: organizacija, kompetence, družbena odgovornost, komunikacija, kakovost
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (6,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
