| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1239
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja pacientov, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini
Petra Brdnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki predstavlja vedno večji zdravstveni problem. Zato je zelo pomembno, da ima pacient dobro presnovno urejeno bolezen, saj ima posledično manj zapletov in bolj kakovostno življenje. Namen magistrskega dela je bil raziskati kakovost življenja pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini. Izvedena raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, pri kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik za oceno kakovosti življenja pacientov pred in po uporabi senzorja za merjenje krvnega sladkorja v medceličnini. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani s programskim paketom SPSS, verzija 25.0. Vključenih je bilo 80 pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1. Kar 93,8 % anketiranih pacientov meni, da so zaradi uporabe senzorja zadovoljnejši s kakovostjo življenja. 78,9 % vključenih v raziskavo je kot razlog za boljšo kakovost življenja izpostavilo lažji nadzor zaradi uporabe senzorja. Anketirani so imeli po uporabi senzorja nižje vrednosti HbA1C (t= 4,681; p < 0,001). Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da pacienti, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, ocenjujejo svoje življenje kot bolj kakovostno. Ob uporabi senzorja so bolj sproščeni in lažje nadzorujejo nivo krvnega sladkorja. Posledično je sladkorna bolezen bolj urejena, saj so vrednosti HbA1C nižje kot pred uporabo senzorja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, kakovost življenja, HbA1C
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Kakovost življenja pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo
Katja Plemenitaš, 2021, diplomsko delo

Opis: Napredovanje bolezni, izguba telesne neodvisnosti in strah pred smrtjo pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo (v nadaljevanju ALS) kaže negativne vidike bolezni in s tem povezano kakovost življenja, zato je pomembno upoštevati vse dejavnike, ki pacientu pomagajo opredeliti kakovost življenja, in spoznati vse dejavnike, ki na kakovost življenja takšnega pacienta vplivajo. Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo metode opazovanja, poglobljenega intervjuja, analize vsebine in deskriptivno metodo. Določili smo kategorije in podkategorije. Kategorije se nanašajo na ključne elemente oziroma entitete ali atribute, ki smo jih zaznali kot skupne za vse tri intervjuje in se skladajo s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji: socialna podpora, psihosocialni vidik in kakovost življenja. Ugotovili smo, da je socialna podpora pacientom z ALS zelo pomembna, predvsem pa dobri odnosi z družino in prijatelji, torej socialni stiki. Prilagajanje kronični bolezni, kot je ALS, zahteva nešteto strategij spoprijemanja s strani pacienta, kar je pokazala tudi naša raziskava. Prišli smo do spoznanj, da je nemoč eden od elementov psihosocialnega vidika, ki vpliva na kakovost življenja teh pacientov. Dejstva so pokazala, da se pri pacientih z ALS pojavijo spremembe tistih dejavnikov, za katere menijo, da so pomembni za vzdrževanje kakovosti življenja. To pomeni, da spremenijo svoja pričakovanja, da se bolj ujemajo z resničnostjo. Dojemanje kakovosti življenja pacientov z ALS je subjektivno in se razlikuje od posameznika do posameznika. Ugotovili smo, da je pri vseh treh intervjuvanih pacientih skupna nit upanje.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, kakovost življenja, kvalitativna metoda, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (781,99 KB)

3.
Uvajanje sodobnih varnostnih mehanizmov v poslovne procese gospodarske družbe in gospodarske javne službe
Miran Vršec, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zasebno varovanje, varovanje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (209,98 KB)

4.
Karakteristike kakovosti zasebno varnostnih družb
Dušan Mikuš, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zasebno varovanje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (217,96 KB)

5.
Stališča predstavnikov lokalnih skupnosti območja upravne enote Šmarje pri Jelšah do dela policije
Irena Gorenak, Gabrijel Devetak, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, kakovost, policijsko delo, zadovoljstvo, javnost, lokalne skupnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 42; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (245,21 KB)

6.
Anksiozna občutljivost kot moderator odnosa med akademskim stresom, regulacijo čustev in kakovostjo spanja : magistrsko delo
Ivona Balent, 2024, magistrsko delo

Opis: Slabša kakovost spanja se povezuje s številnimi negativnimi posledicami na različnih področjih življenja. V pričujoči raziskavi smo želeli pridobiti boljši vpogled v kakovost spanja študentov med izpitnim obdobjem ter preučiti vlogo zaznanega akademskega stresa, regulacije čustev in anksiozne občutljivost študentov. Pri tem nas je v največji meri zanimalo, ali se bo anksiozna občutljivost izkazala kot ranljivost, ki bo imela pomemben učinek na odnose med vključenimi konstrukti. V raziskavi je sodelovalo 284 študentov, starih med 19 in 50 let (M = 22,33, SD = 3,34). Rezultati so pokazali, da zaznani akademski stres in stopnja anksiozne občutljivosti negativno napovedujeta slabšo subjektivno kakovost spanja. Od treh dimenzij anksiozne občutljivosti se je le kognitivna zaskrbljenost približala meji statistične značilnosti pri napovedovanju subjektivne kakovosti spanja, kar se sklada z obstoječo literaturo. Moderatorska vloga anksiozne občutljivosti se je v odnosu med težavami z regulacijo čustev in subjektivno kakovostjo spanja zelo približala meji statistične značilnosti, kar nam nekoliko pomaga razsvetliti učinek težav pri uravnavanju čustev na kakovost spanja med ljudmi, ki imajo različno izraženo stopnjo anksiozne občutljivosti. Kljub temu da kompleksnejših odnosov med konstrukti nismo uspeli dokazati, ima pričujoča raziskava vrednost v tem, da ozavešča o ranljivostih, ki študentom v času izpitnega obdobja otežujejo doseganje kakovostnega spanja. V magistrski nalogi se dotikamo tudi pomanjkljivosti in praktičnih implikacij naše raziskave.
Ključne besede: subjektivna kakovost spanja, anksiozna občutljivost, akademski stres, regulacija čustev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

7.
Assistive digital technology to promote quality of life and independent living for older adults through improved self-regulation : ǂa ǂscoping review
Gaja Zager Kocjan, Tanja Špes, Matija Svetina, Nejc Plohl, Urška Smrke, Izidor Mlakar, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Ključne besede: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Kakovost življenja oseb s parkinsonovo boleznijo v času covid-19 pandemije
Petra Lazarevski, 2023, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je prizadela predvsem ljudi z nevrološkimi zdravstvenimi težavami, pa ne le zaradi okužbe, ampak tudi zaradi splošne karantene in omejitev, ki so vplivale tudi na kakovost življenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. S pregledom literature smo želeli raziskati kakovost življenja pacientov s Parkinsonovo boleznijo med COVID-19 pandemijo. Metode: Uporabili smo metodologijo sistematičnega pregleda, analize in sinteze literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, Web of Science in SAGE Journals poiskali ustrezno literaturo. Glede na hierarhijo dokazov smo jih razvrstili v nivoje, s čimer smo ocenili moč dokazov. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. S pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes (JBI) smo kritično ocenjevali članke, ki smo jih vključili v končno analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav. Večina raziskav navaja kot glavni vzrok za poslabšanje kakovosti življenja v času pandemije COVID-19 nezmožnost obiskov zdravnika in prejemanje nasvetov. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo treba narediti več raziskav na to tematiko. Z nadaljnjim razvojem telemedicine in približevanjem le-te bolnikom s Parkinsonovo boleznijo bo raziskava v veliko pomoč pri lajšanju zdravja in dobrega počutja posameznikov, njihovih družin in skupnosti.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, kakovost življenja, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
Kakovost življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali tipa 2
Nika Bombek, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Mednarodna zveza za sladkorno bolezen poroča, da ima vsaka šesta nosečnica sladkorno bolezen, od tega jih ima kar 13,6 % sladkorno bolezen že pred nosečnostjo. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali tipa 2. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela in metodo pregleda literature. Glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje smo literaturo iskali v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science, z upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih meril ter limitov iskanja. Potek in prikaz iskanja znanstvene literature smo naredili po smernicah PRISMA. Izvedli smo narativno sintezo vsebine. Rezultati: V končno analizo smo vključili pet znanstvenih člankov. Ugotovljeno je bilo, da na kakovost življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali 2 pomembno vplivajo podpora in empatija zdravstvenega tima, socialna podpora, družinska anamneza, sociodemografske značilnosti, znanje in sprejemanje bolezni. Razprava in zaključek: Podpora socialnega okolja in zdravstvenega tima sta ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali 2. Zdrav življenjski slog pomembno prispeva k boljši kakovosti življenja nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 ali 2, saj imajo nosečnice, zdravljene z insulinom, dokazano slabšo kakovost življenja.
Ključne besede: Nosečnost, diabetes mellitus, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (721,89 KB)

10.
Enteralna prehrana v domači oskrbi
Irena Rihter, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Področje enteralne prehrane v domači oskrbi se vse bolj uveljavlja kot nujna komponenta v zdravstveni oskrbi. Je način hranjenja, pri katerem je formula enteralne hrane bolniku preko cevke aplicirana v prebavni trakt in se izvaja na bolnikovem domu. Namen zaključnega dela je bilo raziskati uporabo enteralne prehrane na domu, kakovost življenja bolnikov s takim načinom hranjenja in težave s katerimi se srečujejo. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali potek pregleda literature, z orodjem Mixed Methods Appraisal Tool (MMAT) smo izvedli kritično oceno dokazov. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov. Ugotovili smo, da se z multidisciplinarnim pristopom, izobraževanjem bolnikov in izvajalcev nege na domu ter z učinkovito komunikacijo lahko zmanjša tveganje za zaplete pri takem načinu hranjenja, zagotovi se boljša kakovost bolnikovega življenja in nižji stroški zdravstvene oskrbe. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da uporaba enteralne prehrane na domu ugodno vpliva na bolnikovo zdravstveno stanje in kakovost življenja. Z različnimi multidisciplinarnimi timi in izobraževanji bi se lažje spopadali s težavami, s katerimi se srečujejo bolniki v domačem okolju. Izbrano področje je premalo raziskano. V prihodnje bi bilo treba narediti več raziskav o kakovosti življenja bolnika z enteralno prehrano v domačem okolju, se seznaniti s težavami s katerimi se srečujejo, s čimer bi pridobili več statističnih podatkov.
Ključne besede: enteralna prehrana, domača oskrba, kakovost življenja, odrasli
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 5.79 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici