| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČINI OGREVANJA ZA DOSEGANJE ZMANJŠANJA DELCEV PM 10 NA PRIMERU MESTNE OBČINE MARIBOR
Maša Šket, 2013, magistrsko delo

Opis: Kurilne naprave na lesno biomaso predstavljajo glavni vir emisij prahu in v središčih mest povzročajo povišano onesnaženost ozračja. Onesnaževanje z delci PM10 nastaja poleg prometa tudi kot posledica kurišč malih kurilnih naprav, ki se uporabljajo v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. V magistrskem delu smo iskali rešitve za zmanjšanje emisij PM10 iz kurišč malih kurilnih naprav. Ena izmed rešitev obravnavane problematike je zamenjava energenta z uporabo zemeljskega plina ali priključitev na omrežje vročevoda. V ta namen smo proučili obstoječe stanje energetske oskrbe v MOM, zakonske osnove, občinske okoljevarstvene, razvojne in energetske plane. Za določitev trenutnega stanja načinov ogrevanja, ki se pojavljajo v MOM, smo proučili tudi dimnikarsko bazo podatkov, bazo Plinarne Maribor in bazo Energetike Maribor. S primerjavo le-teh smo pridobili natančnejše in podrobnejše podatke o načinih ogrevanja v MOM. Analizirali smo stroške zamenjave energenta, oblikovali ustrezne projekte zamenjave energentov in kurilnih naprav, nove priključke na plinovod in vročevod.
Ključne besede: kakovost zunanjega zraka, delci PM10, Mestna občina Maribor, male kurilne naprave, alternativni viri energije
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1354; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

2.
IZRAČUN EMISIJ ONESNAŽEVAL ZUNANJEGA ZRAKA IZ CESTNEGA PROMETA V MESTNI OBČINI MARIBOR PO METODOLOGIJI HBEFA
Nina Butolen, 2013, diplomsko delo

Opis: Cestni promet predstavlja pomemben delež onesnaženosti zunanjega zraka v urbanem okolju, vendar le-ta pogosto ni znan. Za območje MOM smo ocenili emisije onesnaževal zunanjega zraka iz cestnega prometa s pomočjo metodologije HBEFA 3.1, ki smo jo prilagodili prometnim razmeram, ki veljajo za mesto Maribor. Osredotočili smo se na najbolj kritična onesnaževala CO, NOX in delce PM. Rezultati kažejo, da največ emisij povzročajo osebna vozila, zato smo raziskovalno metodo uporabili tudi za študij učinka prometnih omilitvenih ukrepov osebnih, pa tudi težkih tovornih vozil in avtobusov, na zmanjšanje obravnavanih emisij. Proučili smo 7 ukrepov, ki bi bili izvedljivi kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno. S pomočjo kratkoročnih omilitvenih ukrepov bi se lahko v MOM emisije PM iz cestnega prometa zmanjšale za okoli 30 %, emisije NOX za okoli 20 %, emisije CO pa za okoli 50 %. Pri dolgoročnih ukrepih, kjer so učinki večji, bi se pričakovano morala zmanjšati raba osebnih vozil, kar je vezano na strategijo spremembe potovalnih navad ljudi.
Ključne besede: Maribor, kakovost zunanjega zraka, cestni promet, metodologija HBEFA
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 1224; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

3.
Vpliv suhega zapolnjevanja sadre na koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku
Bernarda Podgoršek Kovač, 2016, magistrsko delo

Opis: Onesnaženost zraka z delci PM10 je vedno večji problem predvsem v mestih in ponekod tudi v njihovi okolici. Trdni delci so onesnaževala, ki zaradi povečanih koncentracij vplivajo na zdravje ljudi. Na območju Celjske kotline so pomembni viri delcev različni industrijski obrati, kurišča, promet, resuspenzija in naravni viri. Na koncentracijo delcev PM10 vpliva tudi meteorologija, ki je v zimskem času neugodna (pogoste temperaturne inverzije). Ker dosedanje raziskave še niso ocenile vpliva suhega zapolnjevanja sadre iz proizvodnje titanovega dioksida na lokaciji Za Travnik na koncentracijo delcev PM10 je bil namen naloge, da se to področje podrobneje razišče in rezultate primerja z rezultati modelnega izračuna pred uvedbo postopka suhega zapolnjevanja. Zato so se v okolici na več lokacijah izvedle meritve koncentracij delcev PM10. Zbrani vzorci so bili analizirani in določena je bila njihova sestava. Podatki so bil obdelani z statističnim modelom faktorske analize, ki temelji na analizi osnovnih komponent PCA (principal component analysis) za določevanje virov. Z ekstrakcijo faktorskega prostora smo pojasnili 68 % (77 %) meritev ter določili vire onesnaževanja, ki najbolj prispevajo k izmerjenim koncentracijam PM10 delcev [2]. Na lokacijah bliže opazovanega območja (vzhodni rob Celjske kotline) je bilo določeno, da je prevladujoči vir industrija jekla in nekovinska industrija, sledi ji promet, resuspenzija in mešani viri kurišča in industrija. Na lokaciji, ki je bila še bolj vzhodno pa so bila določena kot glavni vir kurišča na biomaso, sledijo kurišča na olje in kmetijstvo nato industrijski viri in resuspenzija, soljenje cest in/ali daljinski vpliv morja. Med slednje smo uvrstili tudi vir suhega zapolnjevanja sadre, ki ne vpliva signifikantno na koncentracije delcev PM10. Rezultati pridobljeni z modelnim izračunom so pokazali enake prevladujoče smeri širjenja delcev, napovedane koncentracije delcev iz vira suhega zapolnjevanja so bile bistveno večje od dejansko izmerjenih, zaradi precenjenega indeksa imisije in predpostavke, da do prašenja prihaja nepretrgoma in brez protiprašnih ukrepov, ki se izvajajo pri dejanskem suhem zapolnjevanju [23].
Ključne besede: Kakovost zunanjega zraka · Suho zapolnjevanje sadre · Delci PM10 · PCA analiza
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 535; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici