1. Osveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti zraka na delovnem mestuFlorijan Dremelj, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, Osveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti zraka na delovnem mestu, raziskuje, kako zaposleni dojemajo kakovost zraka v svojem delovnem okolju, ali se zavedajo njegovega vpliva na zdravje in ali podjetja sprejemajo ustrezne ukrepe za izboljšanje tega dejavnika.
Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, v katerem je sodelovalo 158 respondentov iz različnih panog, in na sistematičnem pregledu strokovne literature. Rezultati kažejo, da večina zaposlenih kljub nizki stopnji seznanjenosti z dejavniki kakovosti zraka intuitivno zaznava njegov pomen za zdravje in dobro počutje. Poleg tega so ugotovljene statistično pomembne povezave med slabšo kakovostjo zraka v kletnih prostorih in pogostejšimi zdravstvenimi težavami, kot so glavobol in utrujenost. Raziskava razkriva, da podjetja pogosto zaposlenih ne obveščajo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka, kljub velikemu zanimanju anketirancev za dodatne informacije.
V zaključku je mogoče trditi, da obstaja potreba po večji osveščenosti in aktivnejšem vključevanju podjetij v zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: kakovost zraka, delovno okolje, osveščenost zaposlenih, zdravje in dobro počutje, prezračevanje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Vpliv epidemije covid-19 na stanje okolja v rsKatja Majer, 2022, diplomsko delo Opis: Marca 2020 se je v Sloveniji pojavil prvi primer novega virusa, imenovanega SARS-Cov-2. V času razglasitve epidemije je vlada Republike Slovenije uvedla različne ukrepe z namenom, da bi omejila hitro širjenje okužb. Zanimalo nas je, na kakšen način so ukrepi vplivali na kakovost zraka, zato smo primerjali ravni posameznih onesnaževal aprila 2019 in aprila 2020. Osredotočili smo se predvsem na onesnaževala, ki so povezana s prometom. Ugotovili smo, da so ukrepi ugodno vplivali na kakovost zraka. Znižale so se ravni trdnih delcev PM2,5 in PM10, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov. Najvišja razlika pa je bila pri benzenu, saj se je vrednost ravni znižala za kar 32,52 %. Med onesnaževali pa je izstopal ozon, saj je bila njegova raven aprila 2020 za kar 10,21% višja kot aprila 2019. Rezultat je razumljiv, saj vemo, da je ozon izjemno reaktiven plin in s CO hitro reagira ter nastane dušikov dioksid. O izboljšanju kakovosti zraka v času omejitve gibanja so poročali tudi izven slovenskih meja.
Ključne besede: covid-19, SARS-Cov-2, epidemija, omejitev gibanja, onesnaževala, april 2019, april 2020, primerjalna analiza, zajezitev virusa, promet, kakovost zraka
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 714; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,75 MB) |
3. Vpliv okolja na kakovost življenja: primerjava Ljubljane in Frankfurta glede na čistost zraka in ekonomske kazalceSimon Gabrovšek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv okoljskih in ekonomskih dejavnikov na kakovost življenja v mestih za Ljubljano in Frankfurt. Za ugotavljanje kvalitete življenja smo se osredinili na čistost zraka in ekonomsko stanje, pri čemer smo želeli ugotoviti, kako se mesti, glede na primerjavo dejavnikov čistoče zraka in ekonomskega stanja, izkažeta kot kvaliteten bivanjski prostor. Za ugotovitev čistosti zraka smo primerjali in analizirali onesnaženost mestnega zraka s trdnimi delci in z ozonom, ekonomsko stanje pa smo ugotovili z analizo trga v obeh mestih. Glede na čistost zraka je Ljubljana relativno čistejša, saj so ravni najbolj škodljivih PM2,5 znatno nižje od koncentracij v Frankfurtu. Ekonomsko je Frankfurt bistveno močnejši in ponuja večje karierne možnosti glede zaposlitve. Kakorkoli že – izbira boljše kakovosti je, glede na analizo, prepuščena posamezniku, saj je presoja odvisna od posameznikovih prioritet glede želenega okolja.
Ključne besede: kakovost življenja, čistost zraka, ekonomski kazalci, Ljubljana, Frankfurt
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,32 MB) |
4. Priročnik za izvajanje meritev ogljikovega dioksida (C02) in-situ v stavbah predšolske vzgojeVesna Lovec, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: merjenje ogljikovega dioksida, in-situ meritve, notranji prostori, kakovost zraka, otroški vrtci, metodologija meritev, merilne naprave, standardi, ogljikov dioksid, CO2, priročniki
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 1092; Prenosov: 57
Celotno besedilo (561,29 KB) |
5. Validacija nizkocenovnih senzorskih sistemov za oceno izpostavljenosti posameznika onesnažilom v zraku : magistrsko deloRok Novak, 2019, magistrsko delo Opis: Nizkocenovni senzorji ponujajo nove priložnosti za ugotavljanje kakovosti zraka, vendar poenostavljeni načini zaznavanja onesnažil zahtevajo, da senzorje kritično ovrednotimo in validiramo. Senzorje za delce in CO2 smo validirali s primerjavo rezultatov z referenčnimi senzorji ter jih uporabili v realnih pogojih. Z rezultati validacije, kjer smo ugotovili, da so ujemanja nizkocenovnih in referenčnih senzorjev zelo različna glede na senzor, in podatki zbranimi pri prostovoljcih, smo pripravili informativno oceno izpostavljenosti posameznika onesnažilom v zraku. Raziskava je pokazala, da nizkocenovni senzorji imajo določene prednosti, zlasti nizko ceno in preprosto namestitev, vendar brez validacije in kalibracije, podatkom ne smemo zaupati na slepo.
Ključne besede: Nizkocenovni senzor, validacija, onesnažila, kakovost zraka, osebna izpostavljenost
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 1529; Prenosov: 143
Celotno besedilo (7,16 MB) |
6. Onesnaženost zraka s PM10 in PM2.5 delci v zaprtih in delno zaprtih parkirnih prostorihKristijan Brglez, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Onesnaženost zraka in zdravstvene posledice le-tega, pa tudi komplikacije z okoljem, ki so povezane z onesnaženostjo zraka, so vsekakor ena izmed najbolj perečih težav v zdajšnjem 21. stoletju. Kljub številnim ukrepom, s katerimi smo uspeli zmanjšati koncentracije žveplovega dioksida na razmeroma varne ravni, se trenutno ukvarjamo z novimi onesnaževalci zraka, predvsem z ozonom, s težkimi kovinami, kot tudi s PM10 in PM2.5 delci. Prav ti delci so bolj kot ozon nevarni za človekovo zdravje, saj nastajajo tako po naravnem postopku (gozdni požari), kot tudi zaradi človeških dejavnikov (promet, industrija itd.), s čimer smo jim mnogo bolj izpostavljeni v določenih situacijah, kot npr. ozonu. Ta diplomska naloga tako analizira predvsem povezave med koncentracijami delcev PM10 in PM2.5, ki nastajajo pri vožnji in parkiranju avtomobilov v različnih parkirnih prostorih, ki so lahko popolnoma zaprti ali le deloma zaprti, in kako sama konstrukcija vpliva na višino teh delcev.
Ključne besede: PM10 delci, PM2.5 delci, kakovost zraka, parkirni prostori, avtomobili
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1750; Prenosov: 185
Celotno besedilo (4,30 MB) |
7. Onesnaženost zraka z delci PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014Uroš Rebernak, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1945; Prenosov: 140
Celotno besedilo (655,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. PRIMERJAVA KAKOVOSTI ZRAKA MED ZUNANJIMI IN NOTRANJIMI PROSTORIGregor Ivanuš, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi je opisan gospodarsko-tehnični problem s področja kakovosti zraka. Primerjali smo kakovost zraka med zunanjimi in notranjimi prostori. Opisana so glavna zunanja in notranja onesnaževala zraka. Narejen je povzetek trenutnega stanja zunanjega zraka, pri notranjem zraku pa to ni bilo mogoče, saj glede same kvalitete notranjega zraka ni narejenih raziskav. Primerjali smo kakovost zraka v mestu in na podeželju, na koncu je podano naše mnenje, kateri zrak je bolj oz. manj obremenjen – zunanji ali notranji. Opravljena je bila tudi anketa med občani o njihovih pogledih na kakovost zunanjega in notranjega zraka. Na podlagi teh ugotovitev smo podali nekaj rešitev za izboljšanje kakovosti zraka.
Ključne besede: trdi delci, kakovost zraka, obremenjenost zraka, zunanji zrak, notranji zrak
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2080; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1013,95 KB) |
9. Vpliv suhega zapolnjevanja sadre na koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zrakuBernarda Podgoršek Kovač, 2016, magistrsko delo Opis: Onesnaženost zraka z delci PM10 je vedno večji problem predvsem v mestih in ponekod tudi v njihovi okolici. Trdni delci so onesnaževala, ki zaradi povečanih koncentracij vplivajo na zdravje ljudi.
Na območju Celjske kotline so pomembni viri delcev različni industrijski obrati, kurišča, promet, resuspenzija in naravni viri. Na koncentracijo delcev PM10 vpliva tudi meteorologija, ki je v zimskem času neugodna (pogoste temperaturne inverzije).
Ker dosedanje raziskave še niso ocenile vpliva suhega zapolnjevanja sadre iz proizvodnje titanovega dioksida na lokaciji Za Travnik na koncentracijo delcev PM10 je bil namen naloge, da se to področje podrobneje razišče in rezultate primerja z rezultati modelnega izračuna pred uvedbo postopka suhega zapolnjevanja. Zato so se v okolici na več lokacijah izvedle meritve koncentracij delcev PM10. Zbrani vzorci so bili analizirani in določena je bila njihova sestava. Podatki so bil obdelani z statističnim modelom faktorske analize, ki temelji na analizi osnovnih komponent PCA (principal component analysis) za določevanje virov. Z ekstrakcijo faktorskega prostora smo pojasnili 68 % (77 %) meritev ter določili vire onesnaževanja, ki najbolj prispevajo k izmerjenim koncentracijam PM10 delcev [2]. Na lokacijah bliže opazovanega območja (vzhodni rob Celjske kotline) je bilo določeno, da je prevladujoči vir industrija jekla in nekovinska industrija, sledi ji promet, resuspenzija in mešani viri kurišča in industrija. Na lokaciji, ki je bila še bolj vzhodno pa so bila določena kot glavni vir kurišča na biomaso, sledijo kurišča na olje in kmetijstvo nato industrijski viri in resuspenzija, soljenje cest in/ali daljinski vpliv morja. Med slednje smo uvrstili tudi vir suhega zapolnjevanja sadre, ki ne vpliva signifikantno na koncentracije delcev PM10. Rezultati pridobljeni z modelnim izračunom so pokazali enake prevladujoče smeri širjenja delcev, napovedane koncentracije delcev iz vira suhega zapolnjevanja so bile bistveno večje od dejansko izmerjenih, zaradi precenjenega indeksa imisije in predpostavke, da do prašenja prihaja nepretrgoma in brez protiprašnih ukrepov, ki se izvajajo pri dejanskem suhem zapolnjevanju [23].
Ključne besede: Kakovost zunanjega zraka · Suho zapolnjevanje sadre · Delci PM10 · PCA analiza
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1726; Prenosov: 207
Celotno besedilo (4,70 MB) |
10. ONESNAŽENOST ZRAKA Z DUŠIKOVIMI OKSIDI, OZONOM IN DELCI PM10 V MARIBORU, LJUBLJANI IN KOPRU MED LETOMA 2005 IN 2014Uroš Rebernak, 2016, diplomsko delo Opis: Kakovost zraka je pomemben kazalec stanja okolja in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega pa vpliva tudi na ostale žive organizme. Z vidika onesnaženosti je v preteklosti največji problem predstavljal žveplov dioksid, po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla pa v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM10. Diplomsko delo analizira letne in dnevne režime dušikovih oksidov, ozona in delcev PM10 v Mariboru, Ljubljani in Kopru med letoma 2005 in 2014, interpretira linearni trend koncentracij onesnaževal in analizira primere dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij onesnaževal.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, onesnaževala, dušikovi oksidi, ozon, delci PM10
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 2240; Prenosov: 296
Celotno besedilo (4,23 MB) |
