| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv postopkov odstranjevanja hlapljivih organskih snovi na emisije pri proizvodnji izolacij
Katja Kompolšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Namen raziskave je bil najti najprimernejših postopek čiščenja hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij. Kvantitativno analizirati učinkovitost odstranjevanja hlapnih organskih spojin ter na osnovi inženirskih preračunov učinkovitosti čistilnih postopkov dobiti vhodne podatke. Le-te uporabiti kot podatek emisij v modelih razširjenja onesnaževal v ozračju ter raziskati vpliv proizvodnje na okolje in napovedati koncentracije hlapnih organskih spojin v okolici tovarne. Metoda dela: Za čiščenje hlapnih organskih spojin iz odpadnih plinov pri proizvodnji izolacij se je izkazala kot najprimernejša rešitev regenerativno termična oksidacija. Na podlagi izkustvenih podatkov iz člankov, pridobljenih z meritvami na realnih napravah, smo naredili izračune. Podano imamo izmerjeno koncentracijo celokupnega organskega ogljika (TOC) [mg/Nm3] in preračunano emisijo TOC [g/h] pred čiščenjem. Obe proučevani spremenljivki merimo v 3 meritvah, na osnovi 3 izmerjenih vrednosti za vsako spremenljivko izračunamo aritmetično sredino. Postopek čiščenja ima 95 do 99 % -ni učinek. Zanimalo nas je, kolika je pričakovana koncentracija TOC in emisija TOC po čiščenju. Za prikaz razširjanja onesnaževal smo uporabili dva modela. Med poenostavljenimi modeli smo uporabili Gaussov disperzijski model ISC-ISCST3 (EPA, 1995, 1995, Lakes Environmental 2006). Z namenom primerjave in kot dopolnilo smo k rezultatom Gaussovega modela za podroben vpogled širjenja onesnaževal med kompleksnimi modeli izbrali Lagrangeev paketni model CALPUFF, ki ga je razvila skupina znanstvenikov na področju ozračja (ASG - The Atmospheric Studies Group) in ga je sprejela Ameriška agencija za varstvo okolja (U.S. Environmental Protection Agency, U.S. EPA). Meteorološke podatke za oba disperzijska modela smo pridobili od Agencije Republike Slovenije za okolje. Rezultati: Na 6 x 6 kilometrov velikem območju z realno topografijo reliefa smo modelirali razširjanje odpadnih plinov. Modeliranje disperzije smo izvedli za tri iteracije. Prva iteracija je obstoječe stanje pred obnovo, druga iteracija je s 95 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov ter tretja iteracija z 99 % -nim učinkom čiščenja dimnih plinov. Emisije TOC za prvo iteracijo za posamezne izpuste se gibljejo od 0,0093 g/s do 0,3877 g/s, emisije TOC za drugo iteracijo od 0,00046 g/s do 0,095 g/s, emisije TOC za tretjo iteracijo pa od 0,00008 g/s do 0,095 g/s. Vir onesnaženja je industrija (proizvodnja izolacij), gre za t.i. točkast izvor onesnaževanja. V modelu AERMOD smo uporabili tri leta urnih meteoroloških podatkov. Izključno z namenom primerjave in kot dopolnilo k tem rezultatom pa smo za AERMOD in CALPUFF model zbrali še za štiri mesece meteoroloških podatkov. Iz rože vetrov razberemo dominantne smeri vetra. Rezultati obeh modelov kažejo, da se onesnaževalo razširja v dominantni smeri vetra. Sklep: Modeliranje onesnaževal v zraku daje odgovore na vzroke in mehanizme onesnaževanja, predvsem pa odgovor na prostorsko in časovno razporeditev onesnaženja. Dandanes so zaradi svoje preprostosti in cenovne dostopnosti najpogostejši disperzijski modeli tako imenovani Gaussovi modeli. V ozadju teh modelov je veliko poenostavitev in predpostavk v obliki in obnašanju oblaka onesnaževala. Kljub vsemu pa ti modeli dajejo uporabne in fizikalno upravičene rezultate. Dobro dopolnilo k rezultatom Gaussovega modela pa so za podroben vpogled v dogajanje širjenja onesnaževal v ozračju t.i. kompleksni modeli (npr. Lagrangeev disperzijski model). Le-te je smiselno uporabiti, ko se meteorološki parametri spreminjajo v območju, ki ga simuliramo, ter kadar so izvor in mesta, kjer nas koncentracija zanima, postavljeni v zelo razgibanem terenu. Pa tudi takrat, ko imamo daljša obdobja brezvetrja. Slovenija zahteva zaradi svoje geomorfologije uporabo najboljših modelov za spremljanje onesnaženja. Vemo pa, da tudi najboljši modeli ne morajo točno napovedati koncentracije na določenem mestu. Natančnost modela omejujejo na eni str
Ključne besede: proizvodnja izolacij, hlapne organske spojine, kakovost zraka, odstranjevanje plinastih nečistoč iz odpadnih plinov, disperzijski model
Objavljeno: 27.07.2012; Ogledov: 1830; Prenosov: 74
URL Povezava na celotno besedilo

2.
NAČINI OGREVANJA ZA DOSEGANJE ZMANJŠANJA DELCEV PM 10 NA PRIMERU MESTNE OBČINE MARIBOR
Maša Šket, 2013, magistrsko delo

Opis: Kurilne naprave na lesno biomaso predstavljajo glavni vir emisij prahu in v središčih mest povzročajo povišano onesnaženost ozračja. Onesnaževanje z delci PM10 nastaja poleg prometa tudi kot posledica kurišč malih kurilnih naprav, ki se uporabljajo v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. V magistrskem delu smo iskali rešitve za zmanjšanje emisij PM10 iz kurišč malih kurilnih naprav. Ena izmed rešitev obravnavane problematike je zamenjava energenta z uporabo zemeljskega plina ali priključitev na omrežje vročevoda. V ta namen smo proučili obstoječe stanje energetske oskrbe v MOM, zakonske osnove, občinske okoljevarstvene, razvojne in energetske plane. Za določitev trenutnega stanja načinov ogrevanja, ki se pojavljajo v MOM, smo proučili tudi dimnikarsko bazo podatkov, bazo Plinarne Maribor in bazo Energetike Maribor. S primerjavo le-teh smo pridobili natančnejše in podrobnejše podatke o načinih ogrevanja v MOM. Analizirali smo stroške zamenjave energenta, oblikovali ustrezne projekte zamenjave energentov in kurilnih naprav, nove priključke na plinovod in vročevod.
Ključne besede: kakovost zunanjega zraka, delci PM10, Mestna občina Maribor, male kurilne naprave, alternativni viri energije
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1654; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

3.
IZRAČUN EMISIJ ONESNAŽEVAL ZUNANJEGA ZRAKA IZ CESTNEGA PROMETA V MESTNI OBČINI MARIBOR PO METODOLOGIJI HBEFA
Nina Butolen, 2013, diplomsko delo

Opis: Cestni promet predstavlja pomemben delež onesnaženosti zunanjega zraka v urbanem okolju, vendar le-ta pogosto ni znan. Za območje MOM smo ocenili emisije onesnaževal zunanjega zraka iz cestnega prometa s pomočjo metodologije HBEFA 3.1, ki smo jo prilagodili prometnim razmeram, ki veljajo za mesto Maribor. Osredotočili smo se na najbolj kritična onesnaževala CO, NOX in delce PM. Rezultati kažejo, da največ emisij povzročajo osebna vozila, zato smo raziskovalno metodo uporabili tudi za študij učinka prometnih omilitvenih ukrepov osebnih, pa tudi težkih tovornih vozil in avtobusov, na zmanjšanje obravnavanih emisij. Proučili smo 7 ukrepov, ki bi bili izvedljivi kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno. S pomočjo kratkoročnih omilitvenih ukrepov bi se lahko v MOM emisije PM iz cestnega prometa zmanjšale za okoli 30 %, emisije NOX za okoli 20 %, emisije CO pa za okoli 50 %. Pri dolgoročnih ukrepih, kjer so učinki večji, bi se pričakovano morala zmanjšati raba osebnih vozil, kar je vezano na strategijo spremembe potovalnih navad ljudi.
Ključne besede: Maribor, kakovost zunanjega zraka, cestni promet, metodologija HBEFA
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 1434; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (7,85 MB)

4.
ONESNAŽENOST ZRAKA Z DUŠIKOVIMI OKSIDI, OZONOM IN DELCI PM10 V MARIBORU, LJUBLJANI IN KOPRU MED LETOMA 2005 IN 2014
Uroš Rebernak, 2016, diplomsko delo

Opis: Kakovost zraka je pomemben kazalec stanja okolja in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega pa vpliva tudi na ostale žive organizme. Z vidika onesnaženosti je v preteklosti največji problem predstavljal žveplov dioksid, po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla pa v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM10. Diplomsko delo analizira letne in dnevne režime dušikovih oksidov, ozona in delcev PM10 v Mariboru, Ljubljani in Kopru med letoma 2005 in 2014, interpretira linearni trend koncentracij onesnaževal in analizira primere dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij onesnaževal.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, onesnaževala, dušikovi oksidi, ozon, delci PM10
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 973; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

5.
Vpliv suhega zapolnjevanja sadre na koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku
Bernarda Podgoršek Kovač, 2016, magistrsko delo

Opis: Onesnaženost zraka z delci PM10 je vedno večji problem predvsem v mestih in ponekod tudi v njihovi okolici. Trdni delci so onesnaževala, ki zaradi povečanih koncentracij vplivajo na zdravje ljudi. Na območju Celjske kotline so pomembni viri delcev različni industrijski obrati, kurišča, promet, resuspenzija in naravni viri. Na koncentracijo delcev PM10 vpliva tudi meteorologija, ki je v zimskem času neugodna (pogoste temperaturne inverzije). Ker dosedanje raziskave še niso ocenile vpliva suhega zapolnjevanja sadre iz proizvodnje titanovega dioksida na lokaciji Za Travnik na koncentracijo delcev PM10 je bil namen naloge, da se to področje podrobneje razišče in rezultate primerja z rezultati modelnega izračuna pred uvedbo postopka suhega zapolnjevanja. Zato so se v okolici na več lokacijah izvedle meritve koncentracij delcev PM10. Zbrani vzorci so bili analizirani in določena je bila njihova sestava. Podatki so bil obdelani z statističnim modelom faktorske analize, ki temelji na analizi osnovnih komponent PCA (principal component analysis) za določevanje virov. Z ekstrakcijo faktorskega prostora smo pojasnili 68 % (77 %) meritev ter določili vire onesnaževanja, ki najbolj prispevajo k izmerjenim koncentracijam PM10 delcev [2]. Na lokacijah bliže opazovanega območja (vzhodni rob Celjske kotline) je bilo določeno, da je prevladujoči vir industrija jekla in nekovinska industrija, sledi ji promet, resuspenzija in mešani viri kurišča in industrija. Na lokaciji, ki je bila še bolj vzhodno pa so bila določena kot glavni vir kurišča na biomaso, sledijo kurišča na olje in kmetijstvo nato industrijski viri in resuspenzija, soljenje cest in/ali daljinski vpliv morja. Med slednje smo uvrstili tudi vir suhega zapolnjevanja sadre, ki ne vpliva signifikantno na koncentracije delcev PM10. Rezultati pridobljeni z modelnim izračunom so pokazali enake prevladujoče smeri širjenja delcev, napovedane koncentracije delcev iz vira suhega zapolnjevanja so bile bistveno večje od dejansko izmerjenih, zaradi precenjenega indeksa imisije in predpostavke, da do prašenja prihaja nepretrgoma in brez protiprašnih ukrepov, ki se izvajajo pri dejanskem suhem zapolnjevanju [23].
Ključne besede: Kakovost zunanjega zraka · Suho zapolnjevanje sadre · Delci PM10 · PCA analiza
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 795; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

6.
PRIMERJAVA KAKOVOSTI ZRAKA MED ZUNANJIMI IN NOTRANJIMI PROSTORI
Gregor Ivanuš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je opisan gospodarsko-tehnični problem s področja kakovosti zraka. Primerjali smo kakovost zraka med zunanjimi in notranjimi prostori. Opisana so glavna zunanja in notranja onesnaževala zraka. Narejen je povzetek trenutnega stanja zunanjega zraka, pri notranjem zraku pa to ni bilo mogoče, saj glede same kvalitete notranjega zraka ni narejenih raziskav. Primerjali smo kakovost zraka v mestu in na podeželju, na koncu je podano naše mnenje, kateri zrak je bolj oz. manj obremenjen – zunanji ali notranji. Opravljena je bila tudi anketa med občani o njihovih pogledih na kakovost zunanjega in notranjega zraka. Na podlagi teh ugotovitev smo podali nekaj rešitev za izboljšanje kakovosti zraka.
Ključne besede: trdi delci, kakovost zraka, obremenjenost zraka, zunanji zrak, notranji zrak
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 709; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1013,95 KB)

7.
Onesnaženost zraka s PM10 in PM2.5 delci v zaprtih in delno zaprtih parkirnih prostorih
Kristijan Brglez, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Onesnaženost zraka in zdravstvene posledice le-tega, pa tudi komplikacije z okoljem, ki so povezane z onesnaženostjo zraka, so vsekakor ena izmed najbolj perečih težav v zdajšnjem 21. stoletju. Kljub številnim ukrepom, s katerimi smo uspeli zmanjšati koncentracije žveplovega dioksida na razmeroma varne ravni, se trenutno ukvarjamo z novimi onesnaževalci zraka, predvsem z ozonom, s težkimi kovinami, kot tudi s PM10 in PM2.5 delci. Prav ti delci so bolj kot ozon nevarni za človekovo zdravje, saj nastajajo tako po naravnem postopku (gozdni požari), kot tudi zaradi človeških dejavnikov (promet, industrija itd.), s čimer smo jim mnogo bolj izpostavljeni v določenih situacijah, kot npr. ozonu. Ta diplomska naloga tako analizira predvsem povezave med koncentracijami delcev PM10 in PM2.5, ki nastajajo pri vožnji in parkiranju avtomobilov v različnih parkirnih prostorih, ki so lahko popolnoma zaprti ali le deloma zaprti, in kako sama konstrukcija vpliva na višino teh delcev.
Ključne besede: PM10 delci, PM2.5 delci, kakovost zraka, parkirni prostori, avtomobili
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 388; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

8.
Onesnaženost zraka z delci PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014
Uroš Rebernak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 723; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (655,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Validacija nizkocenovnih senzorskih sistemov za oceno izpostavljenosti posameznika onesnažilom v zraku
Rok Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Nizkocenovni senzorji ponujajo nove priložnosti za ugotavljanje kakovosti zraka, vendar poenostavljeni načini zaznavanja onesnažil zahtevajo, da senzorje kritično ovrednotimo in validiramo. Senzorje za delce in CO2 smo validirali s primerjavo rezultatov z referenčnimi senzorji ter jih uporabili v realnih pogojih. Z rezultati validacije, kjer smo ugotovili, da so ujemanja nizkocenovnih in referenčnih senzorjev zelo različna glede na senzor, in podatki zbranimi pri prostovoljcih, smo pripravili informativno oceno izpostavljenosti posameznika onesnažilom v zraku. Raziskava je pokazala, da nizkocenovni senzorji imajo določene prednosti, zlasti nizko ceno in preprosto namestitev, vendar brez validacije in kalibracije, podatkom ne smemo zaupati na slepo.
Ključne besede: Nizkocenovni senzor, validacija, onesnažila, kakovost zraka, osebna izpostavljenost
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 463; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici