| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zagotavljanje kakovosti in varnosti pacienta z omejenimi kadrovskimi in materialnimi resursi v bolnišničnem okolju
Anita Vogrinčič Černezel, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje ustreznih kadrovskih normativov v zdravstveni negi je pereč problem, ki je v slovenskem prostoru prisoten že nekaj časa. Svetovna gospodarska kriza pa je razmera še zaostrila. Posledica je bilo sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel tudi na področje zaposlovanja v zdravstvu in zdravstveni negi. Zdravstvena nega je s tem bila postavljena pred velik izziv. Na eni strani so posamezni zavodi začeli uvajati sistem vodenja kakovosti in varnosti, na drugi strani pa so se soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra. Namen: V magistrskem delu smo skušali prikazati ali je sploh možno in na kakšen način je možno zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov ob pomanjkanju kadrovskih in materialnih virov. Teoretični del magistrskega dela kratko povzema načine doseganja kakovosti in varnosti, v empiričnem delu pa skušamo ugotoviti, kako zdravstveni delavci vidijo pomanjkanje kadra in materiala potrebnega za delo, obenem pa želimo ugotoviti ali sistem vodenja kakovosti dejansko omogoča kakovostno in varno obravnavo uporabnikov zdravstvenih storitev. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitatvno raziskovalno metodo. Anketni vprašalnik smo razdelili na več vsebinskih sklopov. S pomočjo Likertkve lestvice smo preverili stopnjo strinjanja respondetov s posameznimi trditvami. Podatke smo obdelali z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami, uporabili smo osnovne opisne statistike. Na posamezne oddelke v Splošni bolnišnici Murska Sobota, smo razdelili anketne vprašalnike med zaposlene v zdravstveni negi. Razdeljenih je bilo 150 vprašalnikov, od tega jih je bilo izpolnjenih in vrnjenih 125. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni poznajo sistem vodenja kakovosti v bolnišnici, tako, da smo prvo hipotezo lahko potrdili. Respondenti niso enotni v mnenju, da imajo na razpolago vse potrebne pripomočke za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege, zato druge hipoteze v celoti ne moremo potrditi. Diskusija: Iz rezultatov raziskave sledi, da je sistem vodenja kakovosti v bolnišnici zastavljen tako, da zaposleni dobijo informacije potrebne za kakovostno in varno obravnavo pacientov, vendar pa bo potrebno z dodatnimi ukrepi doseči, da bodo zaposleni izvajali zdravstveno nego s sodobnimi materiali, ki bodo stalno na razpolago.
Ključne besede: Kakovost, varnost, standardi zdravstvene nege, kategorizacija, dokumentacija, klinične poti, kazalci kakovosti, sodobni materiali, kader
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 811; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Kakovost življenja in depresija
Tonja Mikolič, 2015, diplomsko delo

Opis: Depresija je motnja razpoloženja, ki človeka pahne v ječo, v kateri se počuti neskončno žalostnega in osamljenega. Je bolezen sodobnega časa, ki lahko prizidane vsakega izmed nas. Vpliva na človekovo celoto – na razpoloženje, počutje, misli, vedenje ter na kakovost življenja Kakovost življenja ljudi z depresijo je zaradi simptomov, ki jih depresija povzroča, značilno slabša od kakovosti življenja zdravih ljudi. Depresija povzroči drastično poslabšanje kakovosti življenja. Razpoloženje pacientov z depresijo se izboljšuje postopoma in za ozdravitev potrebujejo veliko časa. Pomembno vlogo igrajo svojci ter prijatelji obolelega, saj lahko s pravilnimi pristopi pripomorejo k izboljšanju bolezni, čeprav je za družino soočenje z duševno boleznijo lahko zelo boleče. Bolnišnično zdravljenje depresije je potrebno, kadar obstaja tveganje za samomor, kadar pacient ni zmožen skrbeti sam zase ter ob specifičnem zdravljenju. Skrb za pacienta z depresivno motnjo na prvem mestu vključuje terapevtsko komunikacijo skozi katero vzpostavimo varno in zaupno okolje.
Ključne besede: Depresija, kakovost življenja, proces zdravstvene nege, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 1663; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (645,78 KB)

3.
ZAPOSLENI KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI STORITEV ZDRAVSTVENE NEGA – ŠTUDIJA PRIMERA PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJE
Darko Loncnar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava zaposlene kot dejavnik kakovosti storitev zdravstvene nege v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Cilj magistrskega dela je predstaviti pomen kakovosti, zagotavljanje varnosti in kulturo varnosti v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Predstavljen je proces zagotavljanja 24-urne zdravstvene nege, podrobneje pa je prikazan oddelek pod posebnim nadzorom. Z vidika zaposlenih so predstavljene kompetence v zdravstveni negi - EFN direktiva in matrika usposobljenosti. Za opredelitev vpliva zaposlenih na kakovost izvajanja zdravstvene nege je bila izvedena anketa med zaposlenimi v Službi zdravstvene nege in oskrbe. Predstavljen je način razporejanja kadra v Službi zdravstvene nege in oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Begunje pred uvajanjem sistema kakovosti ter sistem stalnih medoddelčnih timov. Po uvedbi novega načina razporejanja kadra, predvsem z vidika stalnih medoddelčnih timov, je iz izvedene ankete razvidno, da je zadovoljstvo zaposlenih, zagotavljanje varnosti in kakovosti boljša kot prej. Pomembni zaključki, ki izhajajo iz magistrskega dela se predvsem navezujejo na zavedanje zaposlenih o individualni odgovornosti tako do pacientov kot tudi do sodelavcev. Pomembna je tudi odgovornost do zagotavljanja kakovosti in varnosti, saj v primeru nekakovostnega dela negativne posledice najpogosteje nosi pacient.
Ključne besede: kakovost, varnost, kultura varnosti, zaposleni, zagotavljanje 24-urne zdravstvene nege
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 1308; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
POMEN SPREMLJANJA PREPREČEVANJA PRENOSA MRSA V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH KOT KAZALNIK KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU
Elvira Šišić, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pojem bolnišničnih okužb z MRSA in vse kar je z njim povezano, od njihovega ugotavljanja do preprečevanja in obvladovanja okužb v bolnišnicah ter sistem nadzora. Opredelili smo kakovost v zdravstveni negi povezano z bolnišničnimi okužbami in zakonodajo obvladovanja bolnišničnih okužb. Z raziskavo smo želeli ugotoviti koliko so zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic seznanjeni z načini in protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb ter, ali jim preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno obremenitev tako psihično kot fizično. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 zaposlenih (zdravstveni delavci) v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultate raziskave smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. S pomočjo orodja programa SPSS smo uporabili metodo opisne statistike in sicer metodo analize frekvenc. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da bolnišnične okužbe z MRSA kot kazalnik kakovosti v bolnišnicah od leta 2010 do leta 2014 upadajo. Anketiranci so seznanjeni s protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb z MRSA kar je razvidno iz tega, da je 22% pritrdilo, da se izvajajo strokovni nadzori preprečevanja bolnišničnih okužb. 22,3% pozna navodila za preprečevanje prenosa MRSA. Pri negovanju pacientov okuženih z MRSA se 22,3% pravilno zaščiti. Za 9,1 % medicinskih sester, preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno delo oz. obremenitev. V vsakdanji praksi je 12,5% medicinskih sester, ki spremljajo merjenje in vrednotenje kakovosti v zdravstveni negi. Sklep. Bolnišnične okužbe so najpogostejše okužbe, ki se jih ni moč izogniti. Učinkovito preprečevanje okužb mora ostati del vsakdanjega dela vsakega zdravstvenega delavca. V okviru varnosti pacientov je higiena rok temeljni postopek preprečevanja prenosov bolnišničnih okužb z MRSA. Okužbe je možno zmanjšati in sicer z rednim nadzorom dela, z izobraževanjem zdravstvenega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Uspešno obvladovanje bolnišničnih okužb je pomemben kazalec kakovosti dela v bolnišnicah in prispeva k zmanjšanju posledic.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, kakovost zdravstvene nege, kazalniki kakovosti, medicinska sestra
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 1576; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (652,64 KB)

5.
FAKTORJI USPEŠNOSTI DELA MEDICINSKIH SESTER
Jožica Rešetič, 2009, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga skuša odgovoriti na vprašanja, kakšno je pravilno in priporočljivo vodenje v zdravstveni negi, kakšnega vodjo potrebujemo na tem področju, kakšne osebnostne lastnosti naj ima sodoben vodja in kako vodenje vpliva na razvoj in delovanje stroke. V teoretičnem delu so predstavljene osebnostne lastnosti vodje — medicinske sestre in njihov vpliv na vodenje v zdravstveni negi. Prikazan je zgodovinski in sodobni razvoj zdravstvene nege ter ostalih poklicev v zdravstvu. V nadaljevanju je predstavljena organizacija na splošno in njena struktura. Sledi podrobna obdelava in predstavitev neprofitne organizacije. Naslednji sklop teoretičnega dela zajema vodenje na splošno in menedžment v zdravstveni negi ter dosežke in dejanske potrebe po dvigu nivoja kakovosti v zdravstveni negi. Predstavljena je medicinska sestra v vlogi vodje, njene osebnostne lastnosti in stili vodenja, ki so trenutno v opravljanju zdravstvene nege. Rezultati raziskave so pokazali, čeprav ne docela izrazito, da lahko faktorji učinkovitosti vplivajo na učinkovitost posamezne vodje. Menimo, da še tako visoka vrednost določenega faktorja (ali faktorjev) ne more nadomestiti prenizke vrednosti enega samega od preostalih faktorjev. V skladu s povedanim se ni mogoče strinjati z nekaterimi avtorji, ki razlagajo uspešnost vodij kot zmnožek dveh faktorjev: usposobljenosti in motivacije za vodstveno delo (po tej teoriji lahko posameznik pomanjkljivo usposobljenost nadomesti z večjo motiviranostjo). Modeli vodenja, kakor tudi zakonske spremembe, sami po sebi ne morejo voditi ljudi. Vodijo lahko samo močne vodilne osebnosti, sposobni ljudje, ki bodo oblikovali time, angažirali znanje, motivirali ljudi in ustvarjali klimo za demokratizacijo odnosov. Velikokrat se namreč poraja vprašanje, kakšno organizacijo in vodenje potrebujemo v 21. stoletju na področju zdravstvene nege.
Ključne besede: organizacija zdravstvene nege, medicinske sestre, kakovost, vodenje, osebnostne lastnosti vodje, stili vodenja
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 3834; Prenosov: 829
.pdf Celotno besedilo (1005,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici