| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DOLOČANJE KAKOVOSTI ODPADNE VODE IN ODPADNEGA BLATA KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z UPORABO KEMOMETRIČNIH METOD
Urška Rihter zagoričnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Zbrali smo podatke monitoringa za odpadne vode in odpadno blato na komunalni čistilni napravi od leta 1999 do 2004. Dodatno smo pridobili še podatke monitoringa za leto 2007 za mesec november in december. Za obdelavo rezultatov meritev smo uporabili različne kemometrične metode: osnovne statistične metode za določitev povprečne vrednosti in mediane, standardnega odmika, minimalne in maksimalne vrednosti merjenih fizikalno kemijskih parametrov in njihove medsebojne korelacijske koeficiente, metodo glavnih osi ter linearno diskriminantno analizo. Z metodo glavnih osi in linearno diskriminanto analizo smo poskusili poiskati podobnosti med posameznimi vzorci. Proučevali smo vpliv meseca, leta in letnega časa. Ugotoviti smo želeli, kakšna je kakovost odpadne vode na dotoku, iztoku ter skupno na dotoku in iztoku od leta 1999 do 2004. Nato smo podatke iz let 1999 do 2004 primerjali s podatki iz leta 2007, da bi ugotovili, ali se je kakovost odpadne vode skozi leta izboljšala. Podatke za odpadno blato od leta 1999 do 2004 smo prav tako kemometrično obdelali in ugotovili, da je kakovost blata skozi leta slaba, da ni prišlo do spremembe oziroma do izboljšanja kakovosti blata.
Ključne besede: Kemometrična analiza, kakovost odpadne vode, metoda glavnih osi (PCA), linearna diskriminantna analiza (LDA)
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2708; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
REGRESIJSKI MODELI REZULTATOV ANALIZ ZA KVALITETO KOPALNIH VODA
Doroteja Bukovec, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ocenjevali mikrobiološko kakovost kopalnih voda plaže Talamanca na otoku Ibiza. Poudarek je na rezultatih analiz kopalne sezone za leto 2014, v obdobju od aprila do oktobra in primerjava od leta 1999 do 2014. Plažo Talamanca smo primerjali s preostalimi plažami Ibize in Formentere ter ugotavljali možne vzroke mikrobiološkega onesnaževanja. V laboratoriju za javno zdravje Ibize in Formentere so se izvajali preizkusi in analize na podlagi rezultatov analiz črevesnih enterokokov in E. coli. Obravnavali smo pojavnost koncentracij bakterij črevesnih enterokokov in E. coli. Na plaži Talamanca smo primerjali rezultate dveh vzorčnih točk Sinbad in Argos, kjer smo opazili razlike med obema točkama. V območju Sinbad smo opazili dobro korelacijo med vrednostmi obeh poizkusov (koncentracija E. coli in enterokokov), medtem ko v robnem območju Argos smo opazili, da je koncentracija enterokokov mnogo večja kot E. coli. Razdalja vzorčenja med obema točkama je približno 1000 m in s tem sklepamo, da ima območje Sinbad v neposredni bližini izliv kanalizacije. Prisotnost E. coli in črevesnih enterokokov za določanje kakovosti kopalnih voda ne povzroča nevarnosti, če ne presega mejne vrednosti.
Ključne besede: kopalne vode, mikrobiološka kakovost, fekalna kontaminacija, E. coli, enterokoki
Objavljeno: 06.01.2016; Ogledov: 628; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

3.
Analiza projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A«
Lucija Sečkar, 2016, diplomsko delo

Opis: Projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A« je regionalni projekt, ki združuje sedem pomurskih občin z namenom zagotavljanja zanesljivejše ter varne vodooskrbe s kakovostno pitno vodo vseh prebivalcev obravnavanih občin. Pri projektu sodelujejo občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Turnišče, Odranci in Velika Polana. Ker je bilo prejšnje vodovodno omrežje na tem območju zgrajeno pred 30 ali 40 leti, le-to ni bilo več funkcionalno zaradi svoje dotrajanosti. Poleg tega ni zagotavljalo zadostne preskrbe s požarno vodo v primeru izbruha požara. Velik problem je bila tudi pogosta motena dobava pitne vode, kar pomeni, da so prebivalci obravnavanih občin večkrat ostali brez pitne vode. Zaradi opisane problematike je prišlo do izvedbe projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A«, kjer gre za povsem drugi princip delovanja vodovodnega sistema na obravnavanem območju, kot je bil pred izvedbo projekta. V diplomskem delu so predstavljene splošne značilnosti projekta na različnih nivojih ter analize pred izvedbo projekta in današnje stanje, to je po izvedbi predmetnega projekta.
Ključne besede: gradbeništvo, vodovodno omrežje, vodohran, črpališče, kakovost pitne vode, vodne izgube
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 802; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

4.
Razvoj pilotne naprave za optimizacijo kakovosti vode z uvajanjem ogljikovega dioksida
Andrej Mekiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil razviti pilotno napravo za kontrolirano uvajanje ogljikovega dioksida v vodo ter proučiti dejavnike, ki vplivajo na tvorbo vodnega kamna in učinkovitost dodajanja ogljikovega dioksida pri preprečevanju le-tega. Temu so sledili poskusi na pilotni napravi, izdelani za opazovanje izločanja vodnega kamna v cevovodih in v toplotnem prenosniku. V prvi fazi raziskave so bili izvedeni preliminarni poskusi na osnovni pilotni napravi. Meritve so bile izvajane periodično vsako uro na petih točkah procesa v časovnem razmiku desetih minut in so obsegale določitev sledečih parametrov: vsebnost proste ogljikove kisline, koncentracija kalcijevih ionov, koncentracija hidrogenkarbonatnih ionov, pH vrednost ter temperatura, tlak in pretok vode. Na osnovi rezultatov preliminarnih eksperimentov je bila pilotna naprava opremljena s senzorskim sistemom in ustrezno programsko opremo, ki omogoča on-line meritev raztopljenega ogljikovega dioksida, pH vrednosti, temperature in prevodnosti. Obratovalni pogoji pilotne naprave so ostali enaki kot pri preliminarnih poskusih. Ta serija je vključevala 35 meritev; sedem na vsaki od merilnih točk (MT) ob dodatku treh različnih količin ogljikovega dioksida (1 l/h, 3 l/h in 5 l/h), vse z in brez uporabe ultrazvoka. Kontrola dodajanja CO2 je bila volumetrična s pomočjo merilnika pretoka plina. V tretji fazi poskusov je bila pilotna naprava dograjena še z dodatnim rezervoarjem za plin in uvedena je bila gravimetrična kontrola dodajanja ogljikovega dioksida s pomočjo tehtanja plina; sistem je bil zaprt glede na dotok sveže vode. Ta serija je vključevala 9 meritev na eni merilni točki. Pridobljeni rezultati so smiselno urejeni, selekcionirani ter interpretirani. Rezultati so podani tabelarično, grafično in tekstovno. Na osnovi eksperimentalnega dela smo razvili primerno pilotno napravo za učinkovito uvajanje plinastega CO2, ki je potreben za vzpostavitev karbonatnega ravnotežja pitne vode. To nam je uspelo z več serijami eksperimentov pri različnih obratovalnih pogojih in sprotnim nadgrajevanjem pilotne naprave. Tako smo s pomočjo manometrične metode uvajanja CO2 v pitno vodo, z ultrazvočnim mešalom in s sodobno merilno-regulacijsko opremo v stanju točne določitve potrebne količine ogljikovega dioksida za optimizacijo kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pilotna naprava, karbonatno ravnotežje, kakovost vode, ogljikov dioksid, kalcijev karbonat
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 659; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

5.
Razširjanje onesnaževal po rekah
Laura Maleš, 2017, diplomsko delo

Opis: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Ključne besede: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 318; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Analiza kakovostnih parametrov pitne vode na področju Lenarta
Ines Kopčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Preskrba z vodo in zavedanje o njenem pomenu postaja danes ena izmed ključnih nalog vsake družbe. V diplomski nalogi sem raziskala način in posledice zamenjave pitnega vira v domačem okolju, ki se je izvedla v okviru celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. V raziskavi sem v obstoječem in nadomestnem vodnemu viru preverila parametre kakovosti, kot so pH, električna prevodnost, trdota, motnost, KPK in nitriti. Analiza je obsegala tudi vpliv staranja vode na spremembo kakovosti pitne vode. Na podlagi dobljenih vrednosti lahko sklenem, da voda, ki smo jo uporabljali v preteklosti in je glede na vremenske razmere včasih povzročala probleme, in voda, ki jo uporabljamo sedaj, nista onesnaženi, in tudi s staranjem ostanejo vrednosti znotraj zahtevanih mej.
Ključne besede: pitna voda, monitoring voda, kakovost vode, staranje pitne vode
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 364; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici