| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Značilnosti voda v Celjski kotlini v obdobju od leta 2004 do 2009
Karmen Paulin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti voda v Celjski kotlini po DSPIR modelu, evropsko priznanem modelu za spremljanje stanja okolja. Na osnovi zbranih podatkov in terenskega dela so prikazani: gonilne sile, obremenitve, stanje, vplivi in odzivi. Raziskovalni del diplomskega dela je obsegal zbiranje in obdelavo podatkov, saj smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja z vodnimi viri v Celjski kotlini v zadnjih letih (trendi) ter analizirati predloge, ki smo jih pridobili glede upravljanja z vodami v naslednjem desetletju. Glavni rezultat diplomskega dela je prikaz trendov stanja voda na osnovi zbranih podatkov in terenskih primerjav ter analiza ukrepov, ki se pripravljajo za ravnanje z vodami v naslednjih letih. Glede na klimatske spremembe, veliko poplavno ogroženost Celja ter slabo kvaliteto podtalne vode in tekočih voda nas je zanimalo, kako bodo odgovorni upravljali z vodnimi viri v prihodnje. Dosedanji ukrepi namreč niso ustrezni, kar tudi kaže sedanje stanje. Zanimalo nas je tudi, kako so upoštevane geografske značilnosti Celjske kotline pri načrtovanju upravljanja z vodami.
Ključne besede: DPSIR, Celjska kotlina, Mestna občina Celje, vodni viri, poplave, Savinja, kakovost voda, okoljski cilji
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3211; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

2.
UPORABA LABQUESTA NA PODROČJU KAKOVOSTI VODA ZA POUK GEOGRAFIJE V SREDNJI ŠOLI
Sandra Zvonar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila predstavljena inovativna učna metoda računalniško podprtega terenskega dela, ki temelji na novem pristopu vzorčenja in zbiranja podatkov s pomočjo računalniškega vmesnika LabQuest, senzorjev in sond Vernier. Namen diplomskega dela je bil izdelati učno gradivo za terensko delo, ki bo podpiralo doseganje učnih ciljev medpredmetnega povezovanja geografije in biologije. V ta namen so bila izdelana didaktična gradiva ter navodila uporabe LabQuesta za dijake in profesorje na primeru desetih vsebinskih sklopov proučevanja kakovosti voda na ERM poligonu v Modražah. Didaktična gradiva temeljijo na ekosistemskem pristopu, trajnostnem razvoju, celovitem obravnavanju geografske vsebine, medpredmetnem povezovanju in izkustvenem učenju. Učna mesta so bila izbrana po predhodni didaktični analizi, po kateri so morala ustrezati izbranim učnim ciljem, učnim vsebinam, didaktičnim načelom, didaktičnim sredstvom ter učnim metodam pouka geografije v gimnazijskih programih.
Ključne besede: računalniško podprto terensko delo, LabQuest, Vernier, kakovost voda, ERM poligon Modraže, medpredmetno povezovanje, srednja šola, geografija
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 1727; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

3.
EKOSISTEMSKA ANALIZA PRSTI IN VODA V OBČINI POLJČANE
Sabina Hriberšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene fizične in družbenogeografske značilnosti občine Poljčane, katere del sodi pod Natura 2000. Ker to evropsko omrežje teži k ohranjanju ogroženih, redkih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov, je v delu predstavljeno dejansko stanje prsti in voda v občini ter vpliv le-tega na življenje rastlin in živali v ekosistemu. Ti podatki so pridobljeni s pomočjo terenskega in laboratorijskega dela, v okviru katerega so bile izmerjene določene fizikalne in kemijske lastnosti odvzetih vzorcev. Pri tem so pomembno vlogo igrali Vernierjevi vmesniki s sondami ter reagenti za določanje posameznih parametrov. Rezultati so tabelarno in grafično predstavljeni ter analizirani, opisani so dejavniki, ki vplivajo na izmerjeno stanje, poleg tega pa je obrazloženo, kako se le-to odraža v ekosistemih. Prst in voda sta namreč pomemben del ekosistemov, njuno onesnaženje pa negativno vpliva na delovanje in izmenjavo snovi v tem sistemu, vpliva na spremembo habitatov ter zmanjšuje biotsko pestrost. Prav zato je v diplomi obrazložen ekosistemski pristop, v okviru slednjega pa je predstavljeno, katerim nevarnostim so izpostavljene prsti in vode ter kakšno naj bo pravilno poseganje v naravo, da bo ta lahko delovala nemoteno. Poleg vsega naštetega je v diplomi podana ocena stanja prsti in vode, opisano je, katere izmerjene parametre je potrebno izboljšati in kako samo izboljšavo doseči ter pri tem upoštevati trajnostni razvoj. Slednji med drugim spodbuja premišljeno in trajnostno rabo naravnih virov ter zaščito le-teh, s tem pa posledično omogoča kvalitetno življenje za nas in naše zanamce.
Ključne besede: Ekosistemski pristop, kakovost prsti in voda, trajnostni razvoj, občina Poljčane.
Objavljeno: 09.01.2012; Ogledov: 1603; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

4.
UPORABA FMEA NA PRIMERU IZGRADNJE ZBIRNEGA BAZENA ODPADNIH VODA
Manja Podpečan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo možnih napak in posledic (FMEA), ki nudi možnost sistematičnega proučevanja možnih napak in njihovih posledic. Prikazana je široka možnost uporabe metode s poudarkom na gradbeni dejavnosti, saj praktični primer vključuje FMEA zbirnega bazena odpadnih voda. Z ozirom na to, da je gradnja zbirnega bazena potekala v zahtevnih geomehanskih pogojih, je še toliko pomembneje, da se uporabi proaktivni pristop k preprečevanju možnih napak. Skladno z metodologijo FMEA so bile identificirane možne napake, možne posledice napak in možni vzroki napak. V okviru obstoječega stanja so bili opredeljeni še kontrolni ukrepi in s strani sodelujočih strokovnjakov podane ocene za posamezne faktorje. Na podlagi izračuna indeksa pomembnosti napake (IP) in vrednotenja rezultatov smo ugotovili, da mejno vrednost presegajo naslednje možne napake: nepravilno vgrajen beton, bazen ni vodotesen in stiki med betonom niso očiščeni žagovine. Z namenom znižanja indeksa pomembnosti za navedene napake so bili predlagani ukrepi za izboljšave. Analiza je pokazala, da lahko z ustreznimi kontrolnimi ukrepi vrednosti IP znižamo pod mejno vrednost, ki so jo določili strokovnjaki. Pomembna ugotovitev, ki izhaja iz diplomskega dela, se navezuje na oblikovanje ustreznega tima usposobljenih strokovnjakov, ki predstavljajo enega izmed ključnih elementov učinkovite izvedbe metode FMEA.
Ključne besede: KAKOVOST, KAKOVOST IZDELKA, FMEA, FORMULAR FMEA, ZBIRNI BAZEN ODPADNIH VODA
Objavljeno: 01.10.2012; Ogledov: 1011; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

5.
Ocena kakovosti podatkov pridobljenih v programih spremljanja podzemnih vod in uporaba kemometrijskih metod za določitev merilnih mest
Nataša Sovič, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi smo preučevali kakovost podatkov meritev fizikalno kemijskih parametrov podzemne vode. S pomočjo kemometrijske karakterizacije smo določili reprezentativnost merilnih mest v programih spremljanja kakovosti podzemne vode. Podzemne vode so vode, ki se nahajajo pod površino tal in so v več kot 90% vir pitne vode v Sloveniji. Prav tako so podzemne vode vir vseh naravnih mineralnih voda ter izvirskih voda v Sloveniji. V nalogi smo uporabili rezultate državnega monitoring podzemne vode, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, podatke spremljanja podzemne vode v Mestni občini Ljubljana, podatke notranjega nadzora pitne vode Mariborskega vodovoda, podatke notranjega nadzora pitne vode Vodovoda Murska Sobota, podatke državnega monitoringa pitne vode, podatke iz deklaracij naravnih mineralnih vod. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so analiza variance, korelacijska analiza, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza, metoda glavnih osi. Parametri, ki se spremljajo v posameznih vrstah vod, so različni. V podzemni vodi in mineralni vodi se spremljajo osnovni parametri, ki opredeljujejo mineraloško sestavo vode. V podzemni in pitni vodi se določajo tudi onesnaževala, kot so pesticidi, halogenirana organska topila, aromatska topila, skupni organski ogljik, težke kovine ipd. Spremljanje kakovosti voda mora zagotoviti verodostojne podatke, programi spremljanja kakovosti pa morajo biti tudi stroškovno sprejemljivi. Na eni strani se laboratoriji soočajo z vedno večjimi zahtevami naročnikov po nižanju meje določanja za posamezna onesnaževala, po drugi strani pa se soočajo tudi z ekonomskim pritiskom in konkurenčnostjo z zasebnimi in tujimi laboratoriji, hkrati pa mora biti zagotovljena visoka kakovost storitev. V študiji smo proučili, kakšen vpliv na klasifikacijo vzorcev je imelo zmanjševanje števila vzorcev in izpuščanje parametrov v programu spremljanja. Ocenili smo tudi ustreznost zamenjave določenih merilnih mest tako za pitno kot podzemno vodo. Sistemi za oskrbo s pitno vodo so lahko enostavni (en vodni vir, eno oskrbovalno območje) ali pa bolj kompleksni (več vodnih virov). V doktorski nalogi smo opisali metodologijo spremljanja kakovosti pitne vode in metodologijo izbire merilnih mest, ki bi najbolje odražale značilnosti vodnega vira in učinke morebitnega mešanja različnih vodnih virov. Poseben poudarek smo namenili tudi oceni kakovosti vzorčenja in izvedbe terenskih meritev. Ugotovili smo, da lahko s kemometrijskimi analizami hitro ugotovimo ali so meritve zanesljive, natančne in točne ali pa obstajajo morebitna odstopanja rezultatov meritev, ki jih pri rutinskem delu nismo mogli zaznati. V nalogi smo tudi dokazali uporabnost kemometrijskih metod za vode, ki so v postopku pridobivanja naziva “naravna mineralna voda”. Zakonodaja s tega področja je nejasna in omogoča različne interpretacije. Metodologija, kdaj se voda z nazivom “naravna mineralna voda” razlikuje od pitne vode, ni določena. Na vprašanje, ali gre v določenih primerih za isto vodo, lahko damo odgovor tudi s pomočjo kemometrijskih metod. Pri razvrščanju podzemnih voda smo uporabili različne kemometrijske metode. Ugotovili smo, da je zelo uporabna metoda linearna diskriminantna analiza, še zlasti na primerih kraških vodonosnikov, kjer z drugimi metodami nismo dobili pričakovane klasifikacije. Lahko potrdimo, da so kemometrijske metode odlično orodje pri načrtovanju in racionalizaciji programa spremljanja kakovosti podzemnih vod.
Ključne besede: podzemna voda, kemometrija, onesnaženje, kakovost
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 1128; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (12,36 MB)

6.
Kemijska analiza in kemometrijska karakterizacija kvalitete vode reke Mure
Bojana Krajnc Galunder, 2016, magistrsko delo

Opis: V obdobju od leta 1996 do 2009 smo opravili analizo 367 vzorcev vode in izbrali 32 parametrov, ki najbolj značilno opisujejo kakovost vode v reki Muri. Z uporabo kemometrijskih metod kot so metoda glavni osi (PCA), hierarhično razvrščanje (CA) in linearna diskriminantna analiza (LDA) smo analizirali okoljske parametre vzorcev. Z regresijo smo spremljali spremenljivke, ki imajo največji vpliv na kakovost vode v reki. S pomočjo grafičnega prikaza podatkov smo prišli do zaključka, da se pri spremenljivkah kot so vsebnost adsorbljivih organskih halogenov, nitratov in fosfatov, pojavlja trend zmanjševanja. Z metodo glavnih osi smo med množico spremenljivk poiskali tiste, ki imajo največji vpliv na kakovost vode. V našem primeru so to za odvzemno mesto Gornja Radgona vsebnost nitrata, elektroprevodnost in BPK5, ker se odvzemno mesto nahaja na kmetijsko intenzivnem območju. Odvzemno mesto Šentilj se nahaja gorvodno od Gornje Radgone, ki je nekoliko manj intenzivno kmetijsko območje, zato sklepamo, da je to glavni vzrok razlik, ugotovljenih z metodo glavnih osi. Največji vpliv imata spremenljivki nasičenost s kisikom in elektroprevodnost. Hierarhično razvrščanje (CA) smo uporabili za ugotavljanje podobnosti med spremenljivkami. Rezultat je bil nastanek dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Gornja Radgona in dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Šentilj. Glavni predstavniki skupin so spremenljivke, ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteto površinske vode. Linearno diskriminantno analizo smo uporabili za razvrščanje vzorcev vode z znano pripadnostjo določeni skupini. Pri ugotavljanju podobnosti med odvzemnima mestoma ugotavljamo, da se odvzemni mesti med seboj razlikujeta, čeprav ležita geografsko blizu. Predvidevamo, da razliko povzročajo kmetijski in industrijski vplivi. Ker se odvzemni mesti nahajata v geografskem prostoru z enakim podnebjem, imajo vremenske razmere manjši vpliv.
Ključne besede: voda, reka, kakovost, kemijski parametri, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 631; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

7.
Optimiranje postopkov kemijske priprave vode in kondicioniranje tehnološke vode v Termoelektrarni Trbovlje
Otmar Bevk, 2016, diplomsko delo

Opis: Termolektarna Trbovlje za potrebe kemijske priprave tehnološke vode uporablja vodo iz reke Save, ki za razliko od podtalnice ni konstantne sestave. Tehnološka voda v procesu voda - para mora ustrezati strogim kakovostnim kriterijem po veljavni tehnični zakonodaji v Republiki Sloveniji. Kemijska priprava voda sestoji iz postrojenj za dekarbonatizacijo, ki ga tvorita kemijski reaktor in peščeni filter, demineralizacije, ki ga sestavljajo ionski izmenjevalci (adsorbcijski, kationski, anionski in mešani) ter oddelka za kondicioniranje tehnološke vode. Velika poraba kemikalij (solna kislina, natrijev hidroksid in hidrazin) pri pripravi in kondicioniranju vode in njeno optimiranje je ključnega pomena za racionalizacijo stroškov obratovanja kemijske priprave vode. Diplomsko delo prikazuje študijo zmanjševanja porabe kemikalij pri regeneracijah ionskih izmenjevalcev ter posledično nevtralizaciji odpadnih voda pred izpustom ter kvalitetno kondicioniranje tehnološke vode z manjšim pribitkom kemikalij. Cilj zmanjševanja porabe kemikalij pa ne sme ogrožati kakovostnih parametrov tehnološke vode ali nastanka korozivnih procesov na kotlu, turbini in pomožnih napravah. Rezultati študije kažejo, da se je poraba kemikalij za regeneracijo ionskih izmenjevalcev zmanjšala za dobro tretjino, kar pa ni imelo vpliva na obratovalne cikluse ionskih izmenjevalcev. Prav tako se ob zmanjšanem doziranju konzervacijskih in kondicijskih sredstev hidrazina in amoniaka ni ugotovila poslabšana kakovost tehnološke vode v sistemu voda - para. Zaradi zmanjšane porabe kemikalij so dokazani tudi finančni prihranki, kateri pa ne vplivajo na tehnično stanje naprav.
Ključne besede: Tehnološka voda, kakovost, ionska izmenjava, kondicioniranje, regeneracija
Objavljeno: 15.07.2016; Ogledov: 918; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

8.
Analiza kakovostnih parametrov pitne vode na področju Lenarta
Ines Kopčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Preskrba z vodo in zavedanje o njenem pomenu postaja danes ena izmed ključnih nalog vsake družbe. V diplomski nalogi sem raziskala način in posledice zamenjave pitnega vira v domačem okolju, ki se je izvedla v okviru celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. V raziskavi sem v obstoječem in nadomestnem vodnemu viru preverila parametre kakovosti, kot so pH, električna prevodnost, trdota, motnost, KPK in nitriti. Analiza je obsegala tudi vpliv staranja vode na spremembo kakovosti pitne vode. Na podlagi dobljenih vrednosti lahko sklenem, da voda, ki smo jo uporabljali v preteklosti in je glede na vremenske razmere včasih povzročala probleme, in voda, ki jo uporabljamo sedaj, nista onesnaženi, in tudi s staranjem ostanejo vrednosti znotraj zahtevanih mej.
Ključne besede: pitna voda, monitoring voda, kakovost vode, staranje pitne vode
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 405; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici