| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu
Darko Zupanc, 2010, doktorska disertacija

Opis: Organizacije naj bi imele postavljene jasne cilje kakovosti, upravljanje sistema in odločanje na različnih nivojih naj bi temeljilo na analizah in relevantnih podatkih. Tradicionalni vzgojno-izobraževalni sistemi in šolske prakse pogosto ne sledijo tem zahtevam. Načrtovanje v šolstvu ne more temeljiti zgolj na naštevanju učnih vsebin in metod, ampak mora biti usmerjeno učno-ciljno. Kurikul že v konceptu pomeni nekaj drugega kot učni načrt, presega zgolj načrtovanje poučevanja in učenja. Osnovne zahteve kurikularnega pristopa so racionalnost, eksaktnost in preverljivost učnih ciljev. Kurikul se obravnava na treh ravneh: načrtovani, izvedbeni in še posebej doseženi kurikul, kjer se preverja v učnem procesu dosežene merljive učne cilje. V šolskem sistemu je potrebno opredeliti standarde znanja. Opisovanje vsebinskih standardov znanja (ang. content standards) ni dovolj. Z nacionalnimi preizkusi znanja in/ali državnimi izpiti je potrebno umeriti standarde dosežkov (ang. performance standards). V šolskih sistemih z državnimi izpiti, kot je v Sloveniji matura, ali drugimi oblikami nacionalnih preverjanj znanja se dosežke poleg certificiranja lahko uporabi za povratno informacijo učiteljem, šolam in drugim strokovnjakom. Tako pridobljeni rezultati sumativnega (zbirnega) preverjanja znanja se lahko uporabijo za načrtovanje učiteljevega dela v prihodnje in za poučevanje naslednjih generacij učencev; to se opredeli kot drugi nivo formativnega preverjanja znanja. Namen formativnega preverjanja je, da se ugotovi katere prilagoditve, dopolnitve in usmeritve pri poučevanju in učenju so potrebne, ko se znanje še oblikuje (formira). Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja kot orodje upravljanja v šolstvu lahko na dolgi rok sistematično vodi k izboljšavam pri poučevanju, večji učinkovitosti in managementu kakovosti. Disertacija v empiričnem delu opisuje razvoj, zgradbo in zmožnosti Orodja za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole, slovenskega sistema povratnih informacij za šole (ang. School Performance Feedback System). Z razvojnim in raziskovalnim delom, je bila kot nadgradnja razvito Orodje za upravljanje v šolstvu, kot prispevek k razvoju managementa kakovosti v šolskih sistemih z zunanjim preverjanjem znanja. Disertacija vsebuje rezultate in izsledke več raziskav: · Prikaz zgolj enega kazalca lahko ustvarja zmotno predstavo o uspešnosti šole pri pripravi in usposabljanju dijakov za maturo. · Pri izbiri maturitetnih predmetov pride do pomembnih razlik med predmeti; naravoslovne predmete izbirajo dijaki z višjim doseženim splošnim znanjem, družboslovne predmete pa dijaki z nižjim doseženim splošnim znanjem. · Šola oz. oddelki na šoli po dosežkih v znanju med predmeti niso homogeni; niso enako uspešni pri vseh šolskih predmetih. Šola oz. oddelek na šoli je pri enem od predmetov lahko nadpovprečno uspešen, pri drugem pa podpovprečno. · V nekaj zaporednih letih na šoli lahko pride do pomembnih sprememb v splošnem uspehu zaradi variabilnosti v dosežkih pri posameznih predmetih. · Poleg variabilnosti dosežkov v splošnem uspehu in/ali pri posameznem predmetu med šolami je enako pomembna tudi variabilnost dosežkov splošnega uspeha in/ali variabilnost dosežkov pri posameznem predmetu med oddelki znotraj šole. · Pri izključno eksterno ocenjenih delih izpitov se fantje pri ocenjevanju doseženega znanja in spretnosti približajo dekletom in jih lahko celo presežejo. · Dodeljene učiteljeve točke za interne dele izpitov so pri nekaterih predmetih v povprečju bližajo maksimalni vrednosti in se iz leta v leto povečujejo. Ta pojav se lahko opredeli kot inflacija ocen. Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu se lahko uporablja pri ekspertnem vodenju nacionalnih šolskih politik (državni nivo), na nivoju šolskega managementa (ravnateljev) in v svetih šol v okviru managementa kakovosti (šolski nivo), na nivoju strokovnih aktivov in predmetnih učiteljev kot vodij
Ključne besede: standardi znanja v izobraževanju, kurikul, sumativno preverjanje znanja, dosežki učenca, kakovost v izobraževanju, orodje za upravljanje, orodja managementa kakovosti, učinkovitost v izobraževanju, samoevalvacija, izboljšave v šolstvu, stalno izboljševanje, analiza variabilnosti, s podatki podprto odločanje, podatki o doseženem znanju, sistem povratnih informacij v šolstvu
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 3446; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
PRIMERJAVA ZAZNAVANJA KAKOVOSTI ŠTUDIJA NA UM FOV IN SZ FOI
Ivana Maltar, 2010, diplomsko delo

Opis: Primerjava zaznavanja kakovosti med Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru in Fakulteta za organizaciju i informatiku Sveučilišta u Zagrebu. Osnovni problem diplomske naloge je raziskati kakšna je kakovost študija posameznih fakultetah, ter kako študenti doživljajo svoj študij. Za raziskavo smo izbrali dve sorodni fakulteti po študijskem programu, ki se nahajata v različnih okoljih v dveh različnih državah. Študenti na FOV so v večji meri zadovoljni z organizacijo fakultete in odnosi med študenti in profesorji, ter imajo manjše stroške študija. Študenti na FOI so boljše ocenili imidž fakultete v zunanjem okolju fakultete in uporabnost znanja, ki ga pridobijo na fakulteti, ampak niso zadovoljni ker imajo prevelike stroške študija in s slabo organizacijo fakultete. Fakultete so na ostalih področjih ki smo jih raziskovali dokaj podobne in ni večjih razlik.
Ključne besede: marketing, izobraževanje, kakovost v izobraževanju
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 1903; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (731,68 KB)

3.
VREDNOTENJE ZADOVOLJSTVA DIPLOMANTOV NA FAKULTETI
Mateja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru se v zadnjih letih srečuje z upadanjem števila študentov in tudi diplomantov, kar je deloma tudi posledica naraščajočega števila sorodnih visokošolskih zavodov. Tako postaja vedno pomembneje, da se s svojo storitvijo skuša čim bolj približati pričakovanjem uporabnikov s čim bolj kakovostno storitvijo. Na tem mestu pa se tudi javna visokošolska organizacija neizogibno sreča z marketinškim pristopom, ki zajema tudi ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov storitev. Z izbrano metodo anketnega vprašalnika identificiramo tista področja, kjer proučevano fakulteto njeni diplomanti ocenijo v splošnem dobro ali zelo dobro in tudi tista področja, kjer jo ocenjujejo slabše. Na podlagi teh ocen sklepamo na zadovoljstvo diplomantov s študijem na proučevani organizaciji tudi po posameznih študijskih programih. Ugotavljamo, da diplomanti izražajo zadostno stopnjo zadovoljstva, ko ocenjujejo zaposlene, ustreznost in dostopnost študijske literature, pridobljena strokovna in informacijska znanja ter usposobljenost za razvijanje lastne kreativnosti in inovativnosti; izražajo pa določeno stopnjo nezadovoljstva na področjih, ki se nanašajo na opremljenost predavalnic in laboratorijev ter pridobljena praktična znanja. Preverjamo, ali ima vrsta študijskega programa statistično pomemben vpliv na vrednotenje posameznih elementov storitve ter stopnjo zaposljivosti in usposobljenosti diplomantov za samostojno delo v skladu z doseženo izobrazbo. Če sklepamo na mnenja diplomantov, lahko rečemo, da področje poglobljenega sodelovanja na pedagoškem področju z gospodarstvom, vključevanje študentov v raziskovalne projekte ter obravnavanje in reševanje realnih problemov gospodarstva, predstavljajo nove priložnosti proučevane fakultete.
Ključne besede: kakovost izobraževalnih storitev, zadovoljstvo porabnikov, trženjski management, trženje v izobraževanju
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 1217; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (911,68 KB)

4.
POMEN KAKOVOSTI PARTNERSKEGA SODELOVANJA V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH IN ANALIZA KAKOVOSTI STORITEV TER ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV STORITEV LJUDSKE UNIVERZE JESENICE
Polona Knific, Tanja Sovulj, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje kakovosti v javnem zavodu za izobraževanje odraslih − Ljudski univerzi Jesenice (LUJ). Magistrsko delo je skupni raziskovalni projekt dveh študentk in je vsebinsko razdeljen na dva dela, ki se medsebojno prepletata. Temeljni problem, ki smo ga v magistrski nalogi obravnavali, je zagotavljanje kakovosti storitev v izobraževanju odraslih. V začetku naloge smo opredelili kakovost, kakovost storitev in kakovost v izobraževanju odraslih. Vedno močnejša konkurenca na področju izobraževanja odraslih omogoča potencialnim udeležencem izobraževanja, da si poiščejo primerno, po meri ukrojeno obliko izobraževanja, zato so kakovostne storitve ključne pri izbiri in pogoj za obstanek izobraževalnih organizacij. V mesecu marcu 2012 smo anketirali udeležence programov LUJ, predavatelje in partnerje. Dobljene rezultate smo obdelali s statističnim paketom SPSS15 in jih vizualizirali; uporabili smo opisne statistike in frekvenčne porazdelitve. Uporabili smo faktorsko analizo, Pearsonov korelacijski koeficient, t-preizkus za aritmetično sredino in za neodvisna vzorca. Prvo področje, ki smo ga obravnavali, je kakovost partnerskega sodelovanja in možnost povezovanja LUJ z drugimi organizacijami. Najprej smo preučili možnosti mrežnega povezovanja, nato smo analizirali obstoječe stanje na področju sodelovanja LUJ s partnerji in ugotavljali, kako kakovostno to sodelovanje je. Med partnerji smo izpeljali anketo. Z raziskavo smo ugotovili, da partnerji sodelovanje z LUJ ocenjujejo kot kakovostno. Vsi elementi kakovosti po področjih informiranje in komuniciranje, vpliv na lokalno in širše okolje ter razvoj izobraževalnih programov spopolnjevanja in usposabljanja so na lestvici od 1 do 6 dosegli visoke povprečne ocene (4,3 ali več), slabše je edino poznavanje zaposlenih na LUJ (2,6) ter poznavanje dejavnosti LUJ (3,6). Splošno zadovoljstvo partnerjev s sodelovanjem z LUJ je zelo visoko (5,4), v prihodnosti s sodelovanjem želijo nadaljevati, poleg tega pa bi LUJ kot partnerja priporočili tudi drugim. Drugo področje, ki smo ga v magistrski nalogi preučevali, je kakovost storitev, ki jih svojim uporabnikom nudi LUJ. V raziskavo smo vključili udeležence izobraževanja in predavatelje. Anketirali smo jih z vprašalnikom, prirejenem po SERVQUAL, in ugotavljali, kako zaznavajo kakovost storitev na LUJ udeleženci izobraževalnih programov in kako izvajalci le-teh ter ali med njimi obstajajo razlike. Preučili smo, katerim elementom zaznane kakovosti udeleženci in predavatelji pripisujejo največjo pomembnost. Rezultati anketiranja so pokazali, da se storitve na LUJ zdijo kakovostne tako udeležencem kot tudi predavateljem; elementi kakovosti, ki smo jih preverjali, se obojim zdijo visoko pomembni in so tudi dobro ocenjeni, saj je povprečna ocena vsakega elementa višja od sredine lestvice (3,5). Pomembna ugotovitev je, da so zaposleni ključni dejavnik za uspeh LUJ, saj se je v raziskavi izkazalo, da so usposobljenost, prijaznost in spoštljivost osebja bolj pomembni kot delovanje LUJ na splošno. Glede na to, da so ocene vseh dejavnosti LUJ pri uporabnikih storitev zelo visoke, menimo, da je potrebno vse sile usmeriti v ohranjanje in nadgrajevanje nivoja. V sklepnem delu naloge so podrobno predstavljene ugotovitve in priložnosti za nadaljnji razvoj. Na koncu je zaključek magistrske naloge.
Ključne besede: kakovost v izobraževanju odraslih, kakovost izobraževalnih storitev, zadovoljstvo uporabnikov storitev, kakovost partnerskega sodelovanja
Objavljeno: 31.01.2013; Ogledov: 1451; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

5.
EVALVACIJA ZADOVOLJSTVA S ŠOLO
Nataša Vrčon Tratar, 2016, magistrsko delo

Opis: Usmerjenost v odjemalce in zadovoljstvo odjemalcev sta pojma, ki sta vse bolj vpletena v strateške cilje in tudi kazalnike uspešnosti poslovanja organizacij na vseh področjih tudi v izobraževanju. Prav tako je zadovoljstvo tako zunanjih kot notranjih odjemalcev- zaposlenih vgrajeno v sistem kazalcev evalviranja kakovosti. Pomen zadovoljstva se je pokazal tudi v modelu »Storitvene verige dobička«, ki temelji na številnih raziskavah, v katerih so bile empirično potrjene zveze med zadovoljstvom zaposlenih, zadovoljstvom odjemalcev in uspešnostjo poslovanja, še več, vzvod za delovanje modela so ravno zadovoljni zaposleni. Zaradi spremenjenih okoliščin v srednješolskem izobraževanju v Sloveniji, predvsem padanjem števila rojstev in sprememb v sistemu financiranja srednjih šol, so se morale šole potruditi za čim večji vpis bodočih dijakov. Tako so prevzele tudi nekatere strategije in koncepte tržnega pristopa. Skrb za dober imidž in zadovoljstvo udeležencev izobraževalnega procesa sta bila sicer že v preteklosti pomembna cilja tudi v srednjih šolah, vendar sta v zadnjem desetletju prav gotovo pridobila na pomenu. Poleg tega je prišlo tudi do določenih normativnih sprememb, saj Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju od leta 2006 šolam nalaga, da letno opravijo evalvacijo kakovosti šole, pri kateri sta med kazalniki tudi zadovoljstvo učiteljev in dijakov. V raziskovalnem delu smo na osnovi metodologije iz študije »Evalvacija zadovoljstva s šolo: Metodološki in vsebinski izzivi" (Trnavčevič et al. 2008) pripravili visoko strukturirane ankete, s katerimi smo merili zadovoljstvo treh pomembnih deležnikov šole: dijakov, učiteljev in staršev. Kot izhodišče za postavljanje raziskovalnih hipotez smo uporabili model Storitvene verige dobička, s tem da so nas zanimale samo zveze med zadovoljstvom zaposlenih in zadovoljstvom odjemalcev (dijakov in staršev) ter med zadovoljstvom in izidi (učnim uspehom). Z metodo bivariatne korelacije smo potrdili zveze med zadovoljstvom dijakov in zadovoljstvom staršev, med zadovoljstvom dijakov in staršev in učnim uspehom, nismo pa potrdili zveze med zadovoljstvom učiteljev in zadovoljstvom dijakov, staršev in učnim uspehom. S prepoznavanjem storitvene vrzeli smo identificirali kritične dejavnike zadovoljstva ključnih deležnikov ter podali nekaj predlogov za izboljšave.
Ključne besede: zadovoljstvo odjemalcev, storitvena veriga dobička, kakovost v izobraževanju, zadovoljstvo s šolo
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 843; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

6.
ORGANIZACIJA PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJA KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI V OSNOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU
Urša Sokač, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu nas je zanimalo, do kakšne mere lahko o profesionalnem razvoju govorimo v slovenskih osnovnih šolah. Na osnovi literature smo izvedli raziskavo, s katero smo identificirali ključna področja, katera lahko z izboljšavo vplivajo na dvig kakovosti profesionalnega razvoja ter učitelja in posledično vplivajo na rezultate učencev.
Ključne besede: management kakovosti, kakovost v šolstvu, kakovost učitelja, profesionalen razvoj v osnovnošolskem izobraževanju
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 428; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici