Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu obravnavamo kakovost storitev v mobilnih omrežjih. Najprej sta na kratko razložena pojma kakovost storitev (QoS) in mobilna omrežja (MANET). V nadaljevanju je predstavljen predelan oz. dopolnjen protokol RSVP, ki deluje v mobilnih omrežjih – DRSVP in MRSVP. Zraven teh dveh so podani tudi drugi protokoli, ki so pomembni pri zagotavljanju kakovosti storitev v mobilnih omrežjih – to so INSIGNIA, FQMM, INORA. Pogledali smo tudi kako je s kakovostjo storitev v mobilnih IPv4 in IPv6 omrežjih. V praktičnem delu smo v programskem okolju MATLAB računali verjetnost napake pri prenosu različnih signalov. Cilj dela je preučiti teorijo, kako je s kakovostjo storitev v mobilnih omrežjih in podati primer razširjenega oz. spremenjenega okvirja kakovosti storitev, ki bo deloval tudi v mobilnih omrežjih.
Ključne besede: mobilna telefonija, kakovost storitev, MANET, RSVP, INSIGNIA
Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 2031; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje kakovosti v javnem zavodu za izobraževanje odraslih − Ljudski univerzi Jesenice (LUJ). Magistrsko delo je skupni raziskovalni projekt dveh študentk in je vsebinsko razdeljen na dva dela, ki se medsebojno prepletata. Temeljni problem, ki smo ga v magistrski nalogi obravnavali, je zagotavljanje kakovosti storitev v izobraževanju odraslih. V začetku naloge smo opredelili kakovost, kakovost storitev in kakovost v izobraževanju odraslih. Vedno močnejša konkurenca na področju izobraževanja odraslih omogoča potencialnim udeležencem izobraževanja, da si poiščejo primerno, po meri ukrojeno obliko izobraževanja, zato so kakovostne storitve ključne pri izbiri in pogoj za obstanek izobraževalnih organizacij. V mesecu marcu 2012 smo anketirali udeležence programov LUJ, predavatelje in partnerje. Dobljene rezultate smo obdelali s statističnim paketom SPSS15 in jih vizualizirali; uporabili smo opisne statistike in frekvenčne porazdelitve. Uporabili smo faktorsko analizo, Pearsonov korelacijski koeficient, t-preizkus za aritmetično sredino in za neodvisna vzorca. Prvo področje, ki smo ga obravnavali, je kakovost partnerskega sodelovanja in možnost povezovanja LUJ z drugimi organizacijami. Najprej smo preučili možnosti mrežnega povezovanja, nato smo analizirali obstoječe stanje na področju sodelovanja LUJ s partnerji in ugotavljali, kako kakovostno to sodelovanje je. Med partnerji smo izpeljali anketo. Z raziskavo smo ugotovili, da partnerji sodelovanje z LUJ ocenjujejo kot kakovostno. Vsi elementi kakovosti po področjih informiranje in komuniciranje, vpliv na lokalno in širše okolje ter razvoj izobraževalnih programov spopolnjevanja in usposabljanja so na lestvici od 1 do 6 dosegli visoke povprečne ocene (4,3 ali več), slabše je edino poznavanje zaposlenih na LUJ (2,6) ter poznavanje dejavnosti LUJ (3,6). Splošno zadovoljstvo partnerjev s sodelovanjem z LUJ je zelo visoko (5,4), v prihodnosti s sodelovanjem želijo nadaljevati, poleg tega pa bi LUJ kot partnerja priporočili tudi drugim. Drugo področje, ki smo ga v magistrski nalogi preučevali, je kakovost storitev, ki jih svojim uporabnikom nudi LUJ. V raziskavo smo vključili udeležence izobraževanja in predavatelje. Anketirali smo jih z vprašalnikom, prirejenem po SERVQUAL, in ugotavljali, kako zaznavajo kakovost storitev na LUJ udeleženci izobraževalnih programov in kako izvajalci le-teh ter ali med njimi obstajajo razlike. Preučili smo, katerim elementom zaznane kakovosti udeleženci in predavatelji pripisujejo največjo pomembnost. Rezultati anketiranja so pokazali, da se storitve na LUJ zdijo kakovostne tako udeležencem kot tudi predavateljem; elementi kakovosti, ki smo jih preverjali, se obojim zdijo visoko pomembni in so tudi dobro ocenjeni, saj je povprečna ocena vsakega elementa višja od sredine lestvice (3,5). Pomembna ugotovitev je, da so zaposleni ključni dejavnik za uspeh LUJ, saj se je v raziskavi izkazalo, da so usposobljenost, prijaznost in spoštljivost osebja bolj pomembni kot delovanje LUJ na splošno. Glede na to, da so ocene vseh dejavnosti LUJ pri uporabnikih storitev zelo visoke, menimo, da je potrebno vse sile usmeriti v ohranjanje in nadgrajevanje nivoja. V sklepnem delu naloge so podrobno predstavljene ugotovitve in priložnosti za nadaljnji razvoj. Na koncu je zaključek magistrske naloge.
Ključne besede: kakovost v izobraževanju odraslih, kakovost izobraževalnih storitev, zadovoljstvo uporabnikov storitev, kakovost partnerskega sodelovanja
Objavljeno v DKUM: 31.01.2013; Ogledov: 2546; Prenosov: 273
Celotno besedilo (3,45 MB)

Opis: Magistrsko delo je raziskovalna naloga, ki je potekala v treh primerljivih slovenskih bolnišnicah. Namenjena je vodilnim medicinskim sestram, ki lahko z učinkovitim vodenjem, z vseživljenjskim izobraževanjem, skrbstvenim in timskim delom izboljšajo medsebojne odnose zaposlenih, dvignejo motivacijo in dosežejo boljšo kakovost zdravstvenih storitev. Predstavljeni so vidiki vodenja ljudi, ki temeljijo na zaupanju, timskem delu, obojestranski komunikaciji, delegiranju nalog in vse večji soudeležbi zaposlenih pri sprejemanju odločitev organizacije v celoti. V zdravstveni negi je nujno potrebno, da imajo vodilne medicinske sestre za uspešno vodenje zdravstvene nege znanje s področja managementa in voditeljstva. K managementu kakovosti v zdravstvu je potrebno pristopiti na sistemski način, a vodilne medicinske sestre imajo nedvomno ključno vlogo v celovitem zdravstvenem sistemu, kar želimo raziskati na podlagi rezultatov in pripraviti smernice za dvig kakovosti zdravstvenih storitev. Raziskava je pokazala, da največ medicinskih sester pozna nevarni dogodek padec iz postelje, najmanj pa je takšnih, ki poznajo nevarni dogodek napačno poznavanje bolezenskih znakov in simptomov. Pri preprečevanju nevarnih dogodkov zelo malo vključujejo bolnika in njihove svojce, vendar so medicinske sestre prepričane, da bi o nevarnem dogodku obvestile neposrednega vodja. Ugotavljamo, da med glavnimi medicinskimi sestrami različnih oddelkov ni razlik, ki bi se odražale v kvaliteti dela. Na oddelkih, kjer so medicinske sestre večkrat pohvaljene od svojega neposrednega vodja ocenjujejo svoje delo kot bolj planirano, bolj timsko, bolj raznoliko, nudi jim več strokovnih izzivov, so bolj motivirane in sodelujejo pri sprejemanju odločitev. V vseh treh bolnišnicah imajo medicinske sestre enake možnosti za izobraževanja. Dodatna znanja bi želele pridobili z internimi in funkcionalnim izobraževanjem, nekaj je tudi takšnih, ki bi želele aktivno sodelovati v krožkih kakovosti, najmanj strinjanja pa medicinske sestre vidijo v uvajanju supervizije. Iz raziskave in Nacionalne ankete je razvidno, da so bolniki najbolj zadovoljni z zdravstveno nego, ki jo nudijo v Splošni Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, v primerjavi z drugima dvema bolnišnicama. Če želimo v bolnišnicah doseči kakovostno zdravstveno nego, mora sodelovanje med vodilno medicinsko sestro in zaposlenimi temeljiti na odprti komunikaciji, ki izhaja iz medsebojnega spoštovanja, delitve oblasti, informacij in virov ter medosebnega vrednotenja. Vse to pa lahko dosežemo, če bodo vse vodilne medicinske sestre uporabljale stil vodenja »tim«, ki označuje visoko zanimanje tako za delovne naloge, kot tudi za ljudi.
Ključne besede: Kakovost zdravstvenih storitev, kazalniki kakovosti, vodilna medicinska sestra, voditeljstvo, vseživljenjsko izobraževanje, skrbstveno in timsko delo, medsebojni odnosi zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 16.01.2013; Ogledov: 2895; Prenosov: 965
Celotno besedilo (5,06 MB)

Opis: Prioriteta zdravstvene dejavnosti vsake države je predvsem v ohranjanju zdravja prebivalstva in preprečevanju bolezni. Za doseganje tega se morajo izvajati razni programi za krepitev zdravja prebivalstva, za katere v Sloveniji skrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jih hkrati tudi financira iz vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vendar pa so razne spremembe v razvoju družbe in tehnologije povzročile vedno večje zahteve prebivalstva po zdravstvenih storitvah, kar je vplivalo na stroške, povezane s financiranjem vseh teh zdravstvenih storitev. Natančneje smo prikazali poslovanje in dosežene rezultate javnih zdravstvenih zavodov. Prikazali smo tudi problem, s katerim se srečuje zdravstvena dejavnost. V Sloveniji imamo namreč nizko učinkovitost zdravstvenega sistema, kar se posledično odraža v vedno daljših čakalnih dobah za preglede in vedno bolj omejenih virih za financiranje javnih zdravstvenih storitev. Ugotovili smo, da je potrebna prenova in prestrukturiranje mreže zdravstvenega varstva. Povezanost javnega in zasebnega sistema je nujno potrebna, saj se med seboj dopolnjujeta in omogočata pravičen, solidaren in enakopraven zdravstveni sistem, kjer so zdravstvene storitve dostopne vsem prebivalcem. Predstavili smo predlagane ukrepe, ki temeljijo na finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema in bodo pripomogli k stabilnosti mreže zdravstvenega varstva ter izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev.
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebno zdravstvo, učinkovitost zdravstvenih storitev, kakovost zdravstvenih storitev, finančna vzdržnost zdravstva, zdravstvena reforma.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 3811; Prenosov: 661
Celotno besedilo (822,28 KB)

Opis: Konkurenčna prednost, je v današnjih časih ena izmed osrednjih ciljev vsake organizacije. Za uspešno ustvarjanje konkurenčne prednosti organizacije pa je pomemben dober nadzor kakovosti in nenehno kontinuirano izboljševanje, ki je ob globalizaciji in vse hitrejšem tehnološkem napredku civilizacij nujnost. Kakovost lahko opredelimo iz dveh vidikov, iz vidika proizvodnje in iz vidika kupcaa, ali kot nekateri strokovnjaki navajajo iz razumskega objektivnega in iz čustvenega subjektivnega vidika. V organizacijah, ki so storitveno naravnane je za nadzor kakovosti ena izmed temeljnih in zelo uspešnih tehnik navidezno nakupovanje. Raziskovalna metoda navideznega nakupovanja je v tujini znana že več kot petdeset let in izvira iz Združenih držav Amerike, medtem ko je v Sloveniji še dokaj neznana in nerazvita. Za uspešen nadzor kakovosti storitev in izboljševanjem konkurenčne prednosti je prav metoda navideznega nakupovanja lahko za organizacijo najboljše orodje. Pri izvajanju raziskave z navideznim nakupovanjem je potrebno upoštevati šest zaporednih korakov: postavitev ciljev, oblikovanje ocenjevalnega lista, izbira in poučitev navideznega kupca v skladu s cilji podjetja, ocenjevanje, analiza rezultatov in zadnji korak, izvedba potrebnih ukrepov. Pomembno je tudi, da izvajalci raziskave navideznega nakupovanja upoštevajo načela etičnosti, ki jih določa ESOMAR-jev kodeks. V diplomskem seminarju predstavljena metoda navideznega nakupovanja na primeru podjetja Pošte Slovenije d.o.o. potrjuje uspešnost navedene metode. S pomočjo raziskave Pošta Slovenije redno preverja kakovost svojih storitev že šest let in na podlagi rezultatov izvaja tudi primerne ukrepe za izboljšanje le-teh. Učinkovitost njihovih ukrepov potrjuje tudi njihovo letno poročilo 2009.
Ključne besede: storitev, kakovost, nadzor kakovosti, zadovoljstvo odjemalcev, navidezno nakupovanje, ESOMAR kodeks, Skriti kupec, Pošta Slovenije.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2012; Ogledov: 2060; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,22 MB)