Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kakovost spanja je povezana s številnimi posledicami na različnih področjih življenja. Predstavlja enega ključnih dejavnikov duševnega zdravja, še posebej v študentski populaciji, ki je izpostavljena visokim ravnem (akademskega) stresa. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti povezave med stresom, kakovostjo spanja, telesno aktivnostjo in psihološko prožnostjo pri študentih. Zanimalo nas je, ali telesna aktivnost in psihološka prožnost delujeta kot moderatorja v odnosu med stresom in spanjem. Z analizo latentnih profilov smo želeli identificirati različne skupine študentov glede na raven telesne aktivnosti in psihološke prožnosti. V raziskavi je sodelovalo 320 študentov, starih med 18 in 24 let (M = 21,46; SD = 1,69). Študenti so prihajali z različnih fakultet in študijskih programov. Kakovost spanja smo merili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, zaznani stres z Lestvico zaznanega stresa PSS-10, akademski stres z Lestvico zaznave akademskega stresa PAS, za merjenje psihološke prožnosti smo uporabili Lestvico prožnosti za otroke in mladino CYRM-12, za merjenje telesne aktivnosti pa Mednarodni vprašalnik o telesni aktivnosti – krajša različica IPAQ-SF in povprečno število korakov v enem tednu. Rezultati so pokazali negativno povezanost (akademskega) stresa in kakovosti spanja, telesna aktivnost in psihološka prožnost sta bili s kakovostjo spanja pozitivno povezani. Telesna aktivnost in psihološka prožnost sta moderirali odnos med stresom in kakovostjo spanja na način, da je bila negativna povezava med stresom in kakovostjo spanja šibkejša pri študentih z višjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti kot pri tistih z nižjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti. Na podlagi ravni telesne aktivnosti in psihološke prožnosti smo identificirali štiri latentne profile študentov. Identificirani profili so se razlikovali glede na spol, kakovost spanja in zaznani stres. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in predstavljajo razširitev razumevanja tega področja, dodatno pa osvetljujejo pomen njegovega raziskovanja. Programi, usmerjeni v krepitev psihološke prožnosti in v promocijo redne telesne aktivnosti, bi lahko predstavljali učinkovito strategijo za izboljšanje kakovosti spanja študentov. Intervencijske študije bi omogočile trdnejšo potrditev teh ugotovitev.
Ključne besede: stres, kakovost spanja, študenti, telesna aktivnost, psihološka prožnost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Uvod: Posledice nespečnosti se odražajo na posameznikovem življenju v službi in doma. Najpogostejše posledice večizmenskega dela v zdravstvu so motnje spanja. Posledice slabe spalne higiene vplivajo na duševno in fizično zdravje posameznika. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je higiena spanja zdravstvenih delavcev zaposlenih v večizmenskem delu. Metode: Za izdelavo zaključnega dela je bil izveden sistematičen pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline in Google Schoolar. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Glede na izbrani iskalni niz in vključitvene kriterije je bilo v analizo vključenih trinajst znanstvenih virov. Za analizo je bila uporabljena analiza vsebine. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je motnja spanja najpogostejša težava izmenskih delavcev. K temu se pridružujejo kronične bolezni in duševne motnje. Z vsebinsko analizo sta bili oblikovani dve glavni temi: posledice slabe higiene spanja in skrb za higieno spanja. Nereden ritem spanja vodi do slabe higiene spanja in povzroča dolgotrajne posledice pri izmenskih delavcih. Prilagoditve ljudi na izmensko delo se razlikujejo glede na spol, starost in tudi na kronotip, ki ga ima posameznik. Razprava in zaključek: Za vsakega izmenskega delavca v zdravstvu je pomembno, da ohranja kvaliteto dela, kar je zaradi zaporednih nočnih izmen težko. Higiena spanja je tako po ugotovitvah slaba.
Ključne besede: kakovost spanja, higiena spanja, spalno okolje, zdravstveni delavci, izmensko delo
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (815,55 KB)

Opis: Slabša kakovost spanja se povezuje s številnimi negativnimi posledicami na različnih področjih življenja. V pričujoči raziskavi smo želeli pridobiti boljši vpogled v kakovost spanja študentov med izpitnim obdobjem ter preučiti vlogo zaznanega akademskega stresa, regulacije čustev in anksiozne občutljivost študentov. Pri tem nas je v največji meri zanimalo, ali se bo anksiozna občutljivost izkazala kot ranljivost, ki bo imela pomemben učinek na odnose med vključenimi konstrukti. V raziskavi je sodelovalo 284 študentov, starih med 19 in 50 let (M = 22,33, SD = 3,34). Rezultati so pokazali, da zaznani akademski stres in stopnja anksiozne občutljivosti negativno napovedujeta slabšo subjektivno kakovost spanja. Od treh dimenzij anksiozne občutljivosti se je le kognitivna zaskrbljenost približala meji statistične značilnosti pri napovedovanju subjektivne kakovosti spanja, kar se sklada z obstoječo literaturo. Moderatorska vloga anksiozne občutljivosti se je v odnosu med težavami z regulacijo čustev in subjektivno kakovostjo spanja zelo približala meji statistične značilnosti, kar nam nekoliko pomaga razsvetliti učinek težav pri uravnavanju čustev na kakovost spanja med ljudmi, ki imajo različno izraženo stopnjo anksiozne občutljivosti. Kljub temu da kompleksnejših odnosov med konstrukti nismo uspeli dokazati, ima pričujoča raziskava vrednost v tem, da ozavešča o ranljivostih, ki študentom v času izpitnega obdobja otežujejo doseganje kakovostnega spanja. V magistrski nalogi se dotikamo tudi pomanjkljivosti in praktičnih implikacij naše raziskave.
Ključne besede: subjektivna kakovost spanja, anksiozna občutljivost, akademski stres, regulacija čustev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 305; Prenosov: 97
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučevali obe smeri odnosa med kakovostjo in dolžino spanja ter pozitivnim in negativnim afektom. Poleg tega smo preučevali tudi napovedno vrednost kakovosti in dolžine spanja na uporabo posameznih strategij čustvene regulacije in na učinkovitost le-teh za regulacijo pozitivnega in negativnega afekta. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so med sedem-dnevnim sodelovanjem šestkrat dnevno odgovarjali na vprašanja, vezana na čustvena stanja in strategije, s katerimi regulirajo svoja čustva, ter enkrat dnevno na vprašanja, vezana na dolžino in kakovost spanja. S pomočjo večnivojskega modeliranja smo ugotovili, da tako kakovost kot dolžina spanja pozitivno napovedujeta pozitivni afekt prihodnji dan ter negativno negativni afekt prihodnji dan. Odnos med dolžino spanja in negativnim afektom se je izkazal za bolj kompleksen, saj po vključitvi strategij čustvene regulacije dolžina spanja negativnega afekta več ne napoveduje statistično značilno. Naše analize ne potrjujejo odnosa v smeri afekt – spanje, saj niti pozitivni niti negativni afekt ne napovedujeta kakovosti in dolžine spanja. Čeprav kakovost spanja ni napovednik uporabe posameznih strategij čustvene regulacije, igra pomembno vlogo pri učinkovitosti strategij zatiranja izražanja čustev in ruminacije. Osebe, ki poročajo o višji kakovosti spanja so namreč bolj učinkovite pri uporabi zatiranja izražanja čustev in ruminacije za pozitivni afekt in pri uporabi zatiranja izražanja čustev za negativni afekt, saj pri njih prihaja do manjšega upada pozitivnega oz. manjšega porasta negativnega afekta kot pri osebah, ki poročajo o nižji kakovosti spanja. Dolžina spanja pa se je izkazala za negativni napovednik uporabe sprejemanja in prevrednotenja tako pri pozitivnem kot tudi pri negativnem afektu. V pričujočem magistrskem delu ugotavljamo tudi, da učinkovitost strategij čustvene regulacije čez dan ne variira. V diskusiji rezultate obrazložimo, predstavimo pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: kakovost spanja, dolžina spanja, regulacija čustev, učinkovitost regulacije čustev
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 517; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Z razvojem tehnologije se pojavlja vedno večje lastništvo in uporaba elektronskih naprav, predvsem pametnih telefonov. Omenjeni trend je še posebej izrazit pri mladostnikih: iz leta v leto poročajo o vedno večjem lastništvu in njihovi uporabi. Uporaba elektronskih naprav se povezuje s težavami na področju spanja mladostnikov, ki je zaradi bioloških sprememb že tako podvrženo številnim izzivom, in s področjem učnega delovanja, natančneje učne zavzetosti. Zato smo želeli z našo raziskavo preveriti, v kakšnem odnosu so omenjeni dejavniki: uporaba elektronskih naprav, spanje in učna zavzetost. Zanimalo nas je, ali prihaja do razlik v spanju in učni zavzetosti posameznikov, ki pretirano uporabljajo naprave, ali le-te uporabljajo v zadnji uri pred spanjem, prav tako pa smo se osredotočili na to, ali je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik spanja in učne zavzetosti. Iskali smo odgovore na raziskovalno vprašanje, če različni vidiki spanja moderirajo odnos med povprečno preživetim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo. Predpostavke smo preverjali na vzorcu 531 dijakov (78,2 % dijakinj) iz različnih srednjih šol po Sloveniji, ki so bili stari med 15 in 20 let, in sicer smo za pridobivanje uporabili: tri vprašanja glede uporabe elektronskih naprav, ki smo jih sestavili sami, Kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom (SAS-SV) za pridobivanje informacije o tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom, Vprašalnik učne zavzetosti (UWES-S) za preverjanje učne zavzetosti mladostnikov, Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) ter Epworthsko lestvico zaspanosti (ESS) za preverjanje spanja in izidov spanja. Ugotovili smo, da dekleta poročajo o večjem tveganju za zasvojenost s pametnim telefonom in o njegovi pogostejši uporabi, medtem ko fantje izkazujejo pogostejšo uporabo igralnih konzol; da povprečen čas na pametnem telefonu in njegova uporaba v zadnji uri pred spanjem napovedujeta zasvojenost z njim; da je zasvojenost s pametnim telefonom napovednik učne zavzetosti in spanja. Prišli smo tudi do pomembnega spoznanja, da so zaznana kakovost spanja, dnevna neučinkovitost in zaspanost preko dneva moderatorji odnosa med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo, to pomeni, da omenjene dimenzije spanja dodatno okrepijo odnos med povprečnim časom na pametnem telefonu in učno zavzetostjo.
Ključne besede: uporaba elektronskih naprav, zasvojenost s pametnim telefonom, učna zavzetost, kakovost spanja mladostnikov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 1181; Prenosov: 382
Celotno besedilo (1,60 MB)